KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Učinkovitost rabe energije v prometu se izboljšuje, vendar prepočasi, saj se je v obdobju 2000-2019 izboljšala le za 11 %. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, kjer se je učinkovitost poslabšala.

V gospodinjstvih se je učinkovitost rabe energije v enakem obdobju izboljšala za 33 % zlasti na račun izboljšanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje. Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj.

Učinkovitost rabe energije v industriji se je izboljšala za 25 % v obdobju 2000-2019. Med panogami, kjer se porabi največ energije se je učinkovitost poslabšala pri proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov ter neželeznih kovin.


Kazalec prikazuje bolj podrobno razdelitev rabe energije po vrstah vozil (osebni avtomobili, tovorna vozila, avtobusi in motorji) za promet ter na panogo za industrijo (kemična industrija, proizvodnja kovin, proizvodnja mineralnih nekovinskih izdelkov, papirna industrija, proizvodnja strojev in naprav, živilska in tobačna industrija, tekstilna industrija, lesna industrija, proizvodnja vozil in plovil, ostala industrija, pridobivanje rud in kamnin ter gradbeništvo) za lažje razumevanje ostalih rezultatov, ki so prikazani v kazalcu.

Bistvena informacija, ki jo prikazuje kazalec je gibanje učinkovitosti rabe energije v prometu, gospodinjstvih in industriji. Gibanje učinkovitosti je prikazano za celoten sektor ter tudi bolj podrobno, v prometu po vrstah vozil, v gospodinjstvih po namenih rabe ter v industriji po panogah.

V končni rabi energije promet predstavlja 40 %, industrija 27 % ter gospodinjstva 22 %. Vpogled v učinkovitost rabe energije v teh sektorjih daje dobro informacijo o vzrokih za gibanje rabe končne energije.


Grafi

Slika EN32-1: Raba končne energije po vrstah vozil za leta 2000, 2005, 2010, 2015 in 2019
Viri:

IJS-CEU, ARSO, SURS, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Letala [ktoe] Železnice [ktoe] Motorji [ktoe] Avtobusi - tuji [ktoe] Avtobusi - domači [ktoe] Tovorna vozila - tuja [ktoe] Tovorna vozila - domača [ktoe] Avtomobili - tuji [ktoe] Avtomobili - domači [ktoe]
2000 26,01 23,83 3,13 0 20,04 0 243,20 218,72 691,67
2005 23,93 28,29 2,94 2,94 26,40 39,36 361,44 109,03 876,37
2010 29,13 23,26 8,58 3,68 28,75 59,85 474,73 114,96 1062,75
2015 27,05 24,68 8,64 4,02 34,36 60,98 496,54 52,63 1088,87
2019 27,99 26,52 10,52 1,97 40,98 32,67 618,49 5,20 1188,57
Slika EN32-2: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celoten promet in glavni vrsti prevoza glede na leto 2000, če upoštevamo celotno prodano količino goriv v Sloveniji ali samo poraba domačih vozil (2000=100)
Viri:

IJS-CEU, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Promet - skupaj [2000=100] Avtomobili [2000=100] Tovorna vozila [2000=100] Promet - skupaj (samo domača vozila) [2000=100] Avtomobili (samo domača vozila) [2000=100] Tovorna vozila (samo domača vozila) [2000=100]
2000 100 100 100 100 100 100
2001 102,02 99,71 108,21 103,48 101,42 108,21
2002 106,68 99,38 129,70 109,27 102,52 129,70
2003 104,97 99,23 123,82 106,88 101,90 123,82
2004 101,78 98,64 113,57 103,18 105,59 104,22
2005 97,78 97,72 99,40 98,55 105,09 89,64
2006 97,75 97,45 100,11 99,43 103,64 95,32
2007 99,74 96,92 107,22 97,80 104,09 89,58
2008 99,75 97,54 105,89 91,94 104,66 73,05
2009 97,40 98,02 96,93 98,51 105,11 91,56
2010 95,93 98,20 91,81 95,04 105,31 81,53
2011 96,35 97,61 95,00 92,48 104,76 76,35
2012 98,32 97,15 101,66 93,19 104,35 78,75
2013 96,55 97,04 96,20 93,15 104,39 78,67
2014 95,34 96,22 93,86 92,69 103,72 78,25
2015 92,63 96,45 85,16 91,95 103,95 75,85
2016 94,07 96,51 89,67 92,30 104,05 77,42
2017 92,36 96,61 84,61 91,82 104,36 75,66
2018 91,98 96,28 83,03 92,62 103,83 77,43
2019 87,72 95,06 74,20 88,80 102,57 70,48
Slika EN32-3: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celotno rabo energije v gospodinjstvih ter glavne namene rabe energije glede na leto 2000
Viri:

IJS-CEU, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Gospodinjstva - SKUPAJ [2000=100] Ogrevanje [2000=100] Topla voda [2000=100] Kuhanje [2000=100] Razsvetljava [2000=100] Veliki gospodinjski aparati [2000=100]
2000 100 100 100 100 100 100
2001 100,33 100,44 100,97 99,57 99,24 98,11
2002 97,24 96,89 98,97 98,98 98,22 96,47
2003 95,74 95,45 97,43 96,75 96,93 94,75
2004 94,51 94,04 97,25 96,06 95,30 93,21
2005 94,87 94,49 98,70 95,14 93,52 91,31
2006 91,99 91,17 97,63 94,06 90,51 89,39
2007 92,13 91,41 98,81 92,56 86,65 87,87
2008 89,91 88,89 98,13 91,46 82,38 86,59
2009 87,74 86,45 97,41 89,90 78,08 85,40
2010 84,26 82,24 96,97 88,70 73,22 84,54
2011 83,06 80,89 96,36 88,91 70,61 83,83
2012 80,22 77,56 95,25 89,09 68,92 81,93
2013 78,46 75,66 94,46 89,26 64,85 79,71
2014 75,81 72,69 93,02 89,70 58,97 78,16
2015 74,56 71,55 92,47 88,51 53,92 75,18
2016 74,85 72,20 92,28 88,28 51,08 72,96
2017 71,75 68,50 91,91 87,83 48,93 70,50
2018 69,23 65,65 91,15 86,94 46,30 67,99
2019 66,62 62,63 90,60 86,74 43,59 65,38
Slika EN32-4: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za velike gospodinjske aparate glede na leto 2000 (2000=100)
Viri:

IJS-CEU, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Hladilniki (tudi kombinirani) [2000=100] Zamrzovalniki [2000=100] Pralni stroji [2000=100] Sušilni stroji [2000=100] Pomivalni stroji [2000=100] TV [2000=100]
2000 100 100 100 100 100 100
2001 97,17 100,08 95,12 99,53 99,78 100,77
2002 94,66 99,82 90,40 99,06 99,56 104,03
2003 92,49 98,23 85,57 99,23 99,56 109,21
2004 90,53 96,36 81,60 98,91 99,46 114,65
2005 88,24 94,04 77,00 98,35 98,88 120,59
2006 85,82 91,52 72,69 97,72 98,27 126,48
2007 83,64 89,10 69,03 96,97 97,68 134,11
2008 81,52 86,39 65,43 95,86 97,13 145,14
2009 79,53 83,59 62,32 94,28 96,64 156,01
2010 77,98 81,45 59,65 93,38 96,18 165,51
2011 76,91 81,24 57,26 89,72 95,56 171,21
2012 74,44 79,40 54,63 86,09 94,67 172,81
2013 72,05 77,47 52,20 82,03 93,52 170,80
2014 71,05 77,28 49,94 76,98 92,54 167,10
2015 69,08 74,26 47,67 71,80 91,08 158,25
2016 66,61 75,08 45,48 66,60 89,81 148,61
2017 64,51 74,53 43,29 60,00 88,18 140,50
2018 62,84 72,65 41,45 56,30 86,85 130,30
2019 60,82 70,12 39,81 52,74 85,52 121,38
Slika EN32-5: Raba končne energije po panogah v letih 2005, 2010, 2015 in 2019
Viri:

SURS, EUROSTAT, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Raba končne energije po panogah (Mtoe) Energy consumption by branches  (Mtoe)                                  
d   1                                
    Enota   Graf tabela   Kemikalije Primarne kovine Nekovinski mineralni izd. Papir Živila Tekstil Stroji in naprave Prevozna sredstva Les Ostala industrija Prid. rud in kamnin Gradbeništvo
      Unit       Chemicals Primary metals Non-metallic mineralls Paper Food and tobacco Textile Machinery Transport vehicles Wood Other industries Mining Construction
                                     
2005 2005 ktoe ktoe d d   168,0 341,5 242,8 277,5 88,4 65,9 172,6 31,0 63,8 105,2 10,7 76,3
2010 2010 ktoe ktoe d d   169,0 242,1 198,6 178,8 72,5 34,8 147,5 36,8 56,0 85,5 15,9 36,4
2015 2015 ktoe ktoe d d   159,8 301,4 180,6 165,7 67,0 21,0 134,9 32,8 51,9 70,1 16,8 26,0
2019 2019 ktoe ktoe d d   154,0 298,2 210,0 172,7 68,1 15,4 185,1 37,0 50,7 72,6 18,9 38,6
Slika EN32-6: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celotno industrijo ter panoge, ki porabijo največ energije glede na leto 2000
Viri:

IJS-CEU, 2021 (29. 03. 2021)

Prikaži podatke
Kemikalije [2000=100] Jeklo [2000=100] Neželezne kovine [2000=100] Nekovinski mineralni izd. [2000=100] Papir [2000=100] Stroji in naprave [2000=100] Industrija - skupaj [2000=100] Živila [2000=100] Tekstil [2000=100] Prevozna sredstva [2000=100] Les [2000=100] Ostala industrija [2000=100] Prid. rud in kamnin [2000=100] Gradbeništvo [2000=100]
2000 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2001 85,87 89,40 96,78 102,28 94,24 84,63 92,45 95,23 103,78 96,55 90,71 105,64 110,29 64,66
2002 85,89 78,85 113,58 84,50 94,40 73,60 85,30 90,96 94,71 82,79 54,92 94,53 47,29 53,68
2003 115,48 67,34 126,53 98,49 104,74 99,09 99,44 117,96 128,70 107,23 122,60 96,58 73,43 35,25
2004 112,95 64,01 140,67 122,39 103,26 97,16 101,08 100,82 136,72 71,71 131,86 101,68 98,07 43,26
2005 104,97 70,42 143,83 139,90 110,79 100,29 106,52 98,94 136,07 78,77 135,38 101,68 82,37 69,10
2006 95,12 66,69 118,30 147,76 92,08 101,26 102,27 122,03 129,47 75,65 138,37 110,09 118,11 67,99
2007 92,37 56,65 122,41 140,84 78,33 85,75 91,06 92,89 132,01 82,15 138,94 103,17 79,62 35,45
2008 78,34 61,64 130,62 134,69 76,47 72,03 86,95 98,29 113,81 88,82 126,83 100,90 83,49 38,70
2009 83,71 71,48 128,67 130,64 76,00 70,89 89,71 95,82 145,11 93,54 134,01 114,53 94,13 36,64
2010 80,47 63,76 103,34 138,98 69,56 77,04 87,17 95,39 158,73 91,07 140,32 114,38 70,06 32,91
2011 71,36 57,59 136,00 144,91 69,31 68,49 85,36 85,38 129,08 91,69 120,44 128,26 71,20 30,89
2012 67,98 61,55 148,70 139,72 68,10 67,54 85,75 81,91 122,60 105,37 107,88 127,35 73,16 37,13
2013 64,50 61,67 145,03 149,12 67,71 66,19 84,75 84,34 132,79 105,46 124,27 136,84 73,73 31,20
2014 63,58 61,50 136,76 144,66 64,05 62,20 83,23 98,44 116,41 95,27 209,47 127,33 66,20 26,17
2015 68,74 62,73 141,13 128,75 62,82 58,58 81,57 89,21 112,43 84,58 164,37 113,59 71,43 28,52
2016 74,81 64,58 147,87 128,45 60,47 53,39 80,56 84,55 110,38 79,80 148,00 99,62 77,77 32,85
2017 69,01 65,65 143,65 130,79 62,28 50,12 78,77 83,26 118,39 72,78 139,83 102,10 76,91 32,95
2018 60,16 62,90 137,54 128,83 63,50 61,77 76,34 89,85 76,17 62,66 125,78 84,93 69,62 30,79
2019 53,46 67,43 123,43 132,11 65,65 60,17 75,10 81,03 77,96 67,21 124,68 87,59 70,99 35,72

Cilji

Slovenija si je v NEPN zastavila cilj, da bo do leta 2030 izboljšala energetsko učinkovitost za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007.

Indikativni cilj AN URE je, da raba končne energije leta 2020 ne bo presegla 5.118 ktoe. Za posamezne sektorje so predstavljene ocene rabe, in sicer bo leta 2020 raba končne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu znašala 1.307 ktoe, v prometu 2.201 ktoe, v gospodinjstvih 1.041 ktoe in v ostali rabi 570 ktoe.

Z NEPN je za leto 2030 zastavljen cilj, v skladu s katerim raba končne energije tega leta ne bo presegla 4.717 ktoe. V istem dokumentu je za stavbe do leta 2030 načrtovano zmanjšanje rabe končne energije za 20 % glede na leto 2005, za ostale sektorje pa cilji za rabo končne energije v NEPN-u niso zastavljeni.


V osebnih avtomobilih se porabi 61 % energije v prometu, 33 % v tovornih vozilih. Avtobusi predstavljajo 2 %, motorji 0,5 %, železnica in letala pa vsak po 1,4 %. Učinkovitost rabe energije v prometu se je ob upoštevanju celotne rabe energije v prometu v Sloveniji, ki izhaja iz prodane količine goriv na ozemlju Slovenije, v obdobju 2000-2019 izboljšala za 12%. Prodana količina goriv je odvisna od nakupa goriv domačih vozil ter tudi od nakupa tujih vozil, ki se peljejo skozi Slovenijo. Ker se učinkovitost izračunava na podlagi primerjave rabe energije in podatkov o aktivnostih, ki so na voljo le za domača vozila, ta podatek ni zelo uporaben. Za boljšo oceno izboljšanja učinkovitosti v prometu je potrebno oceniti porabo goriv domačih vozil, kar je narejeno z modelom COPERT, ki se uporablja za izračun evidenc emisij za sektor promet. Model to omogoča na podlagi podatkov o domačem voznem parku (število vozil in letni prevoženi km). V cestnem prometu se je leta 2000, ob upoštevanje celotne prodane količine goriv, porabilo 49,3 PJ, leta 2019 pa 79,5 PJ, poraba samo domačih vozil pa se je povečala s 40,1 PJ leta 2000 na 77,8 PJ leta 2019. Razliko predstavlja prodaja tujim vozilom, ki se je zmanjšala z 9,2 PJ na 1,7 PJ. Učinkovitost rabe energije, če v cestnem prometu upoštevamo samo domača vozila, se je izboljšala za 11 %. Malenkost nižje izboljšanje je posledica znižanja porabe tujih vozil. Glede na delež v rabi energije imata na gibanje učinkovitosti največji vpliv učinkovitost rabe energije avtomobilov in tovornih vozil. Učinkovitost avtomobilov se je na začetku obdobja poslabšala, potem pa ostaja na enakem nivoju, kar pomeni, da tehnične izboljšave avtomobilov, niso bile dovolj velike, da bi se raba energije na prevožen kilometer zmanjševala, in so zadoščale le za nevtralizacijo povečevanja velikosti, zmogljivost in teže avtomobilov. To potrjuje tudi več študij, kjer so analizirali dejanske emisije CO2 na km za osebne avtomobile, ki se kljub zmanjšanju testnih vrednosti, niso zmanjšale. Po drugi strani se je učinkovitost tovornih vozil po povečanju na začetku obdobja zmanjševala do 2010, potem pa je prav tako ostala na konstantnem nivoju, pri čemer se je v zadnjih dveh letih zopet izboljšala. Učinkovitost tovornega prometa je izračunana na podlagi porabe energije na tonski kilometer torej je k izboljšanju učinkovitosti največ pripomoglo izboljšanje logistike, saj so bile izboljšave pri učinkovitosti tovornjakov minimalne. K izboljšanju učinkovitosti lahko pripomore tudi sprememba načinov prevoza, npr. povečanje deleža javnega prevoza na račun prevozov z avtomobili ali deleža železniškega prometa pri tovornem prometu. Kljub izboljšanju učinkovitosti rabe energije se je raba znatno povečala, saj se je obseg prometa močno povečal.

Učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je močno izboljšala, in sicer za 33 % v obdobju 2000-2019. Po posameznih namenih rabe je bilo izboljšanje učinkovitosti zelo različno, njihov vpliv na izboljšanje skupne učinkovitosti pa je odvisen od deleža v rabi energije v gospodinjstvih. Učinkovitost se je najbolj izboljšala pri razsvetljavi, kot posledica zamenjave sijalk, najprej z varčnimi, v zadnjih letih z LED, za 56 %. Učinkovitost ogrevanja se je izboljšala za 37 %, kot posledica izvajanja ukrepov izboljšanja učinkovitosti stavb ter ogrevalnih sistemov, sledijo veliki gospodinjski aparati s 35 % izboljšanje učinkovitosti, kjer je bilo izboljšanje v veliki meri spodbujeno z uvedbo energijskih razredov ter minimalnih standardov. Učinkovitost kuhanja se je izboljšala za 13 %, zaradi povečanja deleža steklokeramičnih in indukcijskih kuhališč, priprave tople vode pa samo za 9 %, zaradi izboljšanja učinkovitosti naprav, ki se uporabljajo za ogrevanje in toplo vodo. Največji delež v rabi energije ima ogrevanje (63 %), sledi priprava tople vode (17 %), veliki gospodinjski aparati predstavljajo 6 %, kuhanje 4 % ter razsvetljava 1 %. Ostala raba električne energije, ki predstavlja 9 % ni upoštevana pri izračunu trenda učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih. Pri gospodinjskih aparatih je skupna ocena izboljšanja učinkovitosti izračunana iz trenda za posamezne aparate. Učinkovitost se je izboljšala pri vseh aparatih, razen pri televiziji, kjer je bila učinkovitost leta 2019 za 21 % slabša kot leta 2000, pri čemer je bila leta 2012 učinkovitost še bistveno slabša. Trend pri televiziji je posledica povečevanja velikosti televizij, kar je izničilo večjo učinkovitost LCD tehnologije napram katodnim televizijam. Izboljševanje učinkovitosti po letu 2012 je posledica uvedbe LED tehnologije, ki je bolj učinkovita od LCD tehnologije, v zadnjih letih pa tudi OLED tehnologije.

V industriji se v Sloveniji največ energije porabi pri proizvodnji kovin (23 %), sledi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (16%). Stroji in naprave prispevajo 14 %, proizvodnja papirja 13 % ter kemična industrija 12 %. Preostale panoge in gradbeništvo skupaj predstavljajo 23 %. Učinkovitost rabe energije v industriji se je v obdobju 2000-2019 izboljšala za 25 %, kar pomeni, da se je raba energije na enoto industrijske proizvodnje zmanjšala. Med panogami z največjo rabo energije se je učinkovitost izboljšala pri proizvodnji jekla, papirja, kemični industriji ter v proizvodnji strojev in naprav, pri vseh v približno enakem obsegu, poslabšala pa se je pri proizvodnji neželeznih kovin (proizvodnja aluminija) ter nekovinskih mineralnih izdelkov (proizvodnja cementa, apna, …). Poslabšanje učinkovitosti je posledica spremembe strukture proizvodnje v panogah proizvodnja neželeznih kovin in nekovinskih mineralnih izdelkov v smeri povečanja deleža energetsko bolj intenzivnih izdelkov.

Ukrepi, ki imajo velik vpliv na gibanje učinkovitost v sektorjih končne rabe so lepo zbrani in analizirani iz vidika uspešnosti njihovega izvajanja v podnebnem ogledalu. Zadnje razpoložljivo je iz leta 2020, dostopni pa so na naslovu: https://www.podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/.


Metodologija

Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

PROMET

SURS - Skupni vprašalnik EUROSTAT, ARSO, IJS-CEU - rezultati modela COPERT, ki se uporablja za izračun izpustov iz prometa.

GOSPODINJSTVA

SURS - raba energije v gospodinjstvih, IJS-CEU – modelski podatki za gospodinjstva.

INDUSTRIJA

SURS - Skupni vprašalnik EUROSTAT (raba energije), SURS (indeksi industrijske proizvodnje), ARSO - sektorski podatki o proizvodnji klinkerja, (cehovski združenji) proizvodnja jekla ter papirja.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Za izračun deležev vrst prevoza v skupni rabi energije v prometu je bila skupna raba energije v prometu imenovalec, števec pa je bila raba posamezne vrste prevoza.

Za izračun deležev posameznih namenov rabe v skupni rabi energije v gospodinjstvih je bila skupna raba energije v gospodinjstvih imenovalec, števec pa je bila raba energije po namenih.

Za izračun deležev posameznih panog v skupni rabi energije v industriji je bila skupna raba energije v industriji imenovalec, števec pa je bila raba energije po panogah.

Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).

Učinkovitost rabe energije je ocenjena z uporabo kazalca ODEX, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta ODYSSEE-MURE.

PROMET: Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne vrste prevoza. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti 6 vrst prevoza: osebni avtomobili, tovorna vozila, motorji, avtobusi, zračni prevoz in prevoz po železnicah. Uporabljene so naslednje intenzivnosti: za osebne avtomobile poraba energije na prevožen km, za tovorna vozila raba energije na opravljeni tonski kilometer, za avtobuse raba energije na prevožen kilometer, za motorje raba energije na število vozil, za železniški promet raba energije na potniški in tonski kilometer ter za zračni promet raba energije na število potnikov.

GOSPODINJSTVA: Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za ogrevanje, pripravo tople vode, kuhanje, razsvetljavo in velike gospodinjske aparate. Uporabljene so naslednje intenzivnosti: za ogrevanje in razsvetljavo raba energije na uporabno površino v gospodinjstvih, za toplo vodo in kuhanje raba energije na prebivalca ter za velike gospodinjske aparate rabo energije na aparat.

INDUSTRIJA:Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne industrijske panoge ter dodatno za intenzivnejše energetske procese – proizvodnja jekla, cementa in papirja. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za posamezne panoge in procese, agregiran pa je z uporabo deleža v skupni rabi energije v industriji. Podrobnejša razlaga je dostopna na spletni strani.

Bazno leto za kazalec je leto 2000. To pomeni, da je v kazalcu izračunano izboljšanje energetske učinkovitosti glede na leto 2000.

PROMET

Podatki o rabi energije v cestnem prometu, prevozu po železnicah in letalskem prometu so pridobljeni iz skupnega vprašalnika EUROSTAT, ki ga letno pripravlja SURS. Podatki o rabi energije v osebnih avtomobilih, tovornih vozilih, avtobusih ter motorjih so letno pripravljeni na ARSO za potrebe izračuna izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zraka. Razdelitev je narejena na podlagi podatkov o voznem parku ter prevoženih kilometrih za posamezne vrste vozil.

Poraba goriv domačih vozil je bila ocenjena z modelom COPERT ob uopštevanju voznega parka domačih vozil in prevoženih kilometrov, ki so bili določeni na podlagi podatkov o prevoženih kilometrih na tehničnih pregledih.

Podatki o aktivnostih v prometu so pridobljeni v spletni bazi SURS (SI-STAT) ali v statističnem letopisu. Uporabljeni so naslednji podatki: za tovorni promet tonski kilometri – podatek je samo za tovorna vozila registrirana v Sloveniji z nosilnostjo 2 toni ali več, potniški in tonski kilometri za železniški promet ter število potnikov v zračnem prevozu, prevoženi kilometri za avtomobile in avtobuse so bili določeni na podlagi podatkov v bazi tehničnih pregledov.

GOSPODINJSTVA

Podatki o rabi energije v gospodinjstvih po namenu rabe so pridobljeni iz spletne aplikacije SURS.

Podatki o rabi energije in porabi goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode so bili izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost). Vhodni podatki za model so bili rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani v drugih statističnih raziskovanjih s področja energetike. Modelski podatki se objavljajo letno.

INDUSTRIJA

Podatki o rabi energije v industriji po panogah so pridobljeni iz spletne aplikacije EUROSTAT, saj v spletni aplikaciji SURS manjka raba nekaterih vrst odpadkov, poleg tega pa je delitev narejena na podlagi panog v NACE klasifikaciji. Za definicijo panog je uporabljena EUROSTAT/OECD klasifikacija: Kemikalije (NACE 2 20, 21), Jeklo (24.1, 24.2, 24.3, 24.51, 24.25), Ostale neželezne kovine (24.4, 24.53, 54.54), Nekovinski mineralni izd. (23), Papir (17, 18), Živila (10, 11, 12), Tekstil (13, 14, 15), Stroji in naprave (25, 26, 27, 28), Prevozna sredstva (29, 30), Les (16), Ostala industrija (22, 31, 32), Prid. rud in kamnin (07, 08, 9.9), Gradbeništvo (41, 42, 43).

V kazalcu so uporabljeni podatki za obdobje 2008-2012, ker so ti podatki na voljo v SURS spletni aplikaciji. SURS podatki so bili namreč uporabljeni za primerjavjo.

Podatki o indeksu industrijske proizvodnje so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SURS. Uporabljeni so bili mesečni indeksi, letni so bili izračuni s povprečenjem mesečnih.

Za izračun indeksa intenzivnosti rabe energije so potrebni tudi podatki o letni proizvodnji jekla, cementa ter papirja. Podatek o proizvodnji papirja je bil pridobljen v cehovskem združenju, podatek o proizvodnji jekla v evidencah emisij TGP (ARSO), namesto podatkov o proizvodnji cementa pa je bil uporabljen podatek o proizvodnji klinkerja, ki je vmesni produkt pri proizvodnji cementa, za katerega se porabi daleč največji delež energije. Cement se iz klinkerja pridobi z mešanjem z gipsom in dodatki. Podatek o proizvodnji klinkerja je bil pridobljen iz evidenc emisij TGP (ARSO).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba energije v prometu po vrstah vozil

ktoe

Skupni vprašalnik SURS  – podatki posredovani po elektronski pošti

2000-2019

Prvi verzija podatkov je na voljo novembra za preteklo leto, končna verzija pa januarja za predpreteklo leto (razpoložljivost končnih podatkov je odvisna od dolžine usklajevanja podatkov z EUROSTAT in IEA)

Letno

 

24.1.2021

Podatki so pripravljeni skladno z mednarodno metodologija, zato so popolnoma primerljivi

Prevoženi km – avtomobili in avtobusi

km

Tehnični pregledi vozil

2015-2019

Podatki za posamezna vozila so na voljo v marca za preteklo leto – podatke je potrebno obdelati

30.9.2020

Podatki so primerljivi s podatki ostalih držav

Podatki o aktivnosti v – železnice in tovorna vozila

Pkm in tkm

SURS

 

2000-2019

 

Podatki so na voljo marca za preteklo leto

25.3.2021

 

Podatki so primerljvi s podatki ostalih držav

Podatki o številu potnikov z letali

-

Število potnikov v letališkem potniškem prometu je za preteklo leto objavljeno marca

Podatki so primerljvi s podatki ostalih držav

Raba energije v gospodinjstvih po namenih

ktoe

SI-STAT

Podatki so na voljo oktobra za preteklo leto

1.3.2021

 

Podatki so primerljivi

Uporabna površina stavb

m2

IJS-CEU lastni izračuni

Lastni izračuni na podlagi SURS podatkov

-

Število prebivalcev

-

SURS, SI-STAT

Podatki so na voljo marca za preteklo leto

Četrtletno

2.3.2021

 

Primerljivi

Podatki za gospodinjske aparate

kWh

IJS-CEU lastni izračuni

Lastni izračuni

Letno

 

-

Raba energije po industrijskih panogah

ktoe

SURS – skupni vprašalnik EUROSTAT

Prvi verzija podatkov je na voljo novembra za preteklo leto, končna verzija pa januarja za predpreteklo leto (razpoložljivost končnih podatkov je odvisna od dolžine usklajevanja podatkov z EUROSTAT in IEA)

24.1.2021

Primerljivi

Indeks proizvodnje po panogah

-

SURS, SI-STAT

Podatki so na voljo februarja za preteklo leto

8.3.2021

Primerljiv

Proizvodnja klinkerja in jekla

kt

 

ARSO

Podatki so na voljo januarja za predpreteklo leto

15.1.2021

Primerljiv

Proizvodnja papirja

Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo

Podatki za preteklo leto so na voljo v pomladni števili revije Papir

22.3.2021

Primerljiv

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  1. ICCT, 2019. Real-world vehicle fuel consumption gap in Europe is stabilizing. ICCT, Press release, 1.10.2019. Dostopno na spletni strani: https://theicct.org/news/real-world-vehicle-fuel-consumption-gap-europe-stabilizing
  2. ODYSSEE-MURE, 2020. Definition of energy efficiency index ODEX in ODYSSEE data base, Oktober 2020, Enerdata. Dostopno na spletni strani: https://www.odyssee-mure.eu/publications/other/odex-indicators-database-definition.pdfEN


Related indicators