Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005.

Leta 2024 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 83,1 % vse toplote v sistemih DO. Glede na leto 2023 se je delež zmanjšal za 4,5 odstotne točke. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je leta 2024 znašal 20,5 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leto prej, vendar 4,8 odstotne točke več kot leta 2016.

Od leta 2012 do leta 2024 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 109,3 %. Več kot tri četrtine tega povečanja, 77,2 %, je bilo doseženega v zadnjih petih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja letnih indikativnih vrednosti do leta 2030, zastavljenih v Posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN 2024).

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2024 znašali 175 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2024 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 60,1 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2024 v Sloveniji nižja za 4,6 %.

Povprečna zasedenost avtomobilov v Sloveniji se znižuje. Pri tovornem prometu težkih tovornih vozil se povprečna zasedenost povečuje, kot posledica večanja deleža vlačilcev v tovornem prometu, ki ima večjo nosilnost. NEPN poudarja pomen povečanja zasedenosti vozil – npr. s spodbujanjem sopotništva, razvojem ustrezne infrastrukture in učinkovitejšo organizacijo tovornega prometa – kot pomembnega prispevka k zmanjšanju emisij TGP in rabe energije, ob hkratnem upravljanju prometnega povpraševanja in preusmerjanju v trajnostnejše oblike prevoza.