Kazalnik delež oskrbe s toploto iz energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja (DO) prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizvedene iz sistemov DO, ki so energetsko učinkoviti v skladu s 50. členom Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE)[1]. Ta določa, da so sistemi DO energetsko učinkoviti takrat, kadar je na letni ravni: (i) vsaj 50 % toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije (OVE), (ii) vsaj 50 % odvečne toplote, (iii) vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) ali (iv) vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej. Kazalnik je definiran kot razmerje med toploto, proizvedeno v energetsko učinkovitih sistemih DO, in toploto, proizvedeno v vseh sistemih DO.

[1]        Uradni list RS, št. 158/20

Leta 2023 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih DO proizvedenih 87,7 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju 2016–2023. Glede na prejšnje leto se je delež povečal za 1 odstotno točko, glede na leto 2016 pa za 3,8 odstotnih točk. Delež v opazovanem obdobju niha v razponu med 81 in 88 %.

V strukturi proizvedene toplote so tudi leta 2023 največ, 52,7 %, prispevale enote SPTE na fosilna goriva. Glede na leto 2016 se je njihov delež zmanjšal za 20,6 odstotnih točk. V istem obdobju se je najbolj povečal delež toplote, proizvedene v kotlih na zemeljski plin in druge fosilne vire[1], za 10,7 odstotnih točk, delež toplote iz lesne biomase in SPTE na OVE pa za 5 odstotnih točk. Spodbudno je tudi postopno povečevanje deleža OT. Z vidika doseganja ciljev na področju OVE in prehoda v nizkoogljično družbo bi bilo bolje, da bi se čim več toplote iz SPTE na fosilna goriva nadomestilo s toploto iz OVE ali odvečno toploto. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2023 21,2-odstoten. Glede na leto prej se je povečal za 0,5 odstotne točke, glede na leto 2016 pa za 5,5 odstotnih točk. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 je bila dosežena, iz NEPN 2024 pa ne. Največji delež toplote iz OVE so prispevali sistemi SPTE na OVE, 11,3 % vse proizvedene toplote v sistemih DO, in pa kotli na lesno biomaso z 9,2 %. 

V strukturi goriv v sistemih DO se je delež premoga leta 2023 glede na leto prej močno zmanjšal, in sicer s 45,5 na 36,2 %, se je pa delež zemeljskega plina povečal z 29,1 % na 40,3 %. Delež utekočinjenega naftnega plina (UNP) in ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) se je zmanjšal za 2,6 odstotne točke, delež lesne biomase pa povečal za 0,3 odstotne točke. Skupaj so fosilni viri leta 2023 predstavljali 77,4 % vseh goriv v sistemih DO, lesna biomasa pa 18,8 %. Kljub temu torej, da je velik del toplote, skoraj 88 %, proizveden v energetsko učinkovitih sistemih DO, so izpusti TGP iz teh sistemov veliki, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE

[1]     Povečanje je predvsem posledica energetske krize in težav pri oskrbi z zemeljskim plinom.