Leta 2017 je imelo energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja (DO), to je sisteme, ki izpolnjujejo eno izmed meril, opredeljenih v 322. členu Energetskega zakona (EZ-1), 63 % vseh občin z daljinskim ogrevanjem. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za 4 odstotne točke, s čimer se je zaostanek za ciljem v letu 2020 povečal na 37 odstotnih točk. V energetsko učinkovitih sistemih je bilo pri tem proizvedenih 77 % vse toplote iz sistemov DO, leto prej 84 %. V strukturi porabe goriv se je še povečala prevlada premoga in zemeljskega plina, in sicer iz 81 na 84 %. Emisije TGP iz teh sistemov so velike, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE.
Kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja prikazuje doseganje energetske učinkovitosti sistemov DO pri proizvodnji toplote na ravni primarne energije v skladu z merili 322. člena Energetskega zakona (EZ-1)*1. Skladno s tem členom je sistem DO energetsko učinkovit takrat, kadar je toplota na letni ravni zagotovljena iz vsaj enega od naslednjih virov: (i) vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije, (ii) vsaj 50 % odvečne toplote, (iii) vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ali (iv) vsaj 75 % kombinacije toplote iz prvih treh alinej. V okviru predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah EZ-1, Vlada RS je besedilo predloga že potrdila in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru, je predvidena sprememba 322. člena, in sicer je namesto vsaj 75 % kombinacije toplote iz OVE ali SPTE in odvečne toplote, predvideno vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh izmed prej naštetih treh virov.
Opomba:
*1 Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15
Premog | Odpadki | Lesna biomasa | UNP+ELKO | Zemeljski plin | Ostalo | |
---|---|---|---|---|---|---|
2017 | 0,57 | 0,02 | 0,13 | 0,01 | 0,27 | 0,00 |
Cilj za kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov DO izhaja iz 322. člena EZ-1. Ker morajo biti sistemi DO energetsko učinkoviti najkasneje do 31. decembra 2020, je ciljna vrednost doseči leta 2020 100-odstotni delež.
Kazalec delež energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja sestavljata dva podkazalca. Prvi opisuje, kakšen je delež občin, ki imajo energetsko učinkovite sisteme DO, med vsemi občinami s sistemi DO, drugi pa, kakšen delež celotne proizvodnje toplote v sistemih DO je bil proizveden v energetsko učinkovitih sistemih.
Leta 2017 je imelo sisteme DO 65 občin, med katerimi je bilo 41 občin z energetsko učinkovitimi sistemi, kar je 63 % vseh. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za 4 odstotne točke – število občin z energetsko učinkovitimi sistemi se je povečalo, a manj od povečanja skupnega števila občin, ki imajo sisteme DO, teh je bilo leta 2016 namreč 58. V energetsko učinkovitih sistemih DO, to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 322. členu EZ-1, je bilo proizvedenih 77 % vse toplote v sistemih DO, leto prej 84 %. Med občinami z energetsko učinkovitimi sistemi DO jih je bilo 29 takih, ki merilo energetske učinkovitosti izpolnjujejo s 100-odstotnim deležem proizvodnje toplote iz OVE, gre za manjše sisteme, ki skupno proizvedejo 3 % vse toplote, še nadaljnjih 6 proizvaja iz OVE vsaj polovico vse toplote, ostale občine pa energetsko učinkovitost dosegajo s SPTE z visokim izkoristkom na fosilna goriva. Med občinami z daljinskim ogrevanjem so vse mestne občine, proizvodnja toplote v teh občinah pa predstavlja 85 % vse proizvedene toplote v DO*1. Energetsko učinkovite sisteme imata trenutno samo 2 mestni občini, kjer pa se proizvede 70 % vse toplote. Proizvodnjo toplote, večjo od 10 GWh, je imelo leta 2017 18 občin ali 28 % vseh, njihov prispevek k proizvodnji toplote pa je bil 93-odstoten.
S stališča izpolnjevanja obveznosti iz 322. člena EZ-1 lahko ugotovimo, da smo se leta 2017 v primerjavi z letom 2016 od cilja za leto 2020 oddaljili, zaostanek sedaj znaša 37 odstotnih točk. Če bi bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah EZ-1 sprejet, bi bilo energetsko učinkovitih 48 sistemov DO ali tri četrtine vseh, kar pomeni, da bi zaostanek znašal 25 odstotnih točk. Skupno je bilo v teh sistemih leta 2017 proizvedenih 83 % vse toplote, proizvedene v DO. Med preostalimi 17 občinami, katerih sistemi DO kljub spremembi zakona še vedno ne bi bili energetski učinkoviti, je 8 takih, ki proizvajajo toploto v celoti v kotlih na fosilna goriva, ostale občine pa vsaj del toplote že proizvajajo na energetsko učinkovit način, vendar še vseeno ne bi dosegle predlaganega znižanega praga 50 % kombinacije toplote iz OVE ali SPTE in odvečne toplote. Z vidika zmanjševanja emisij TGP je stanje še nekoliko slabše kot leto prej. V strukturi goriv v sistemih DO sta se deleža premoga in zemeljskega plina povečala, s 55 na 57 % oz. s 26 na 27 %, delež lesne biomase pa se je zmanjšal s 16 na 13 %. Kljub temu, da so sistemi DO na ravni proizvodnje toplote energetsko učinkoviti, so tako emisije TGP iz teh sistemov velike, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE.
Opomba:
*1 Toplota za MO Velenje, ki je v tej številki upoštevana, se proizvaja v občini Šoštanj.