Ključno sporočilo

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % končne energije. V letu 2019 je bila poraba najnižja v opazovanem obdobju 2000–2019, vendar višja od cilja za leto 2020. Največ energije se porabi za ogrevanje. Med energenti se je raba kurilnega olja močno zmanjšala, povečala pa se je raba zemeljskega plina.

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča, zlasti intenzivno v zadnjih dveh letih in je v letu 2021 znašala 3.803 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, mikrovalovna pečica, osebni računalnik kot tudi toplotna črpalka in klimatska naprava. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, kar je podobno izdatkom v EU.  Ob tem so največ, petino porabe gospodinjstev obsegali izdatki za prevoz. Energetska revščina je prisotna v približno 7 % gospodinjstev, kar je okrog 62.000 gospodinjstev oziroma 102.000 prebivalcev. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti onesnaževal v zrak (zlasti s CO2, HFC, NMVOC, CO in prašnimi delci) in od vseh dejavnosti plačujejo največ okoljskih davkov.

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar dinamika rasti in struktura ekološke pridelave ne ustrezata povpraševanju.

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.

Materialni odtis gospodinjstev je leta 2019 v Sloveniji znašal okoli 15 ton na prebivalca, kar je več od povprečja EU (14,6 tone na prebivalca). Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca, Nizozemska najnižji s 7,4 tonami.

Recikliranje odpadkov se sicer povečuje; v letu 2018 je osem držav (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija) oddala v reciklažo vsaj polovico komunalnih odpadkov. Vendar so v Romuniji, Malti in na Cipru oddali v reciklažo komaj desetino komunalnih odpadkov.

V Sloveniji je turizem beležil konstantno rast od leta 1992 dalje, število prenočitev se je v 30- ih letih povečalo za trikrat. Posebej visoko rast smo beležili v zadnjih petih letih pred pandemijo, Slovenija pa se je uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se povečali prihodi in nočitve domačih gostov, izrazito pa je, zaradi pandemije, upadel delež tujih gostov. Sicer so v Sloveniji v letu 2020 upadla potovanja gospodinjstev vseh velikostnih kategorij, še najbolj pri enočlanskih.

Slovenija je z nacionalnim programom Zelena shema slovenskega turizma v zadnjih nekaj letih dosegla veliko mednarodno priznanje in prepoznavnost kot zelena destinacija, čemur je posledično sledil tudi vsako leto večji prihod tujih turistov. Umiril se je le v času korona epidemije, sedaj se ponovno zvišuje. Hkrati so se v Sloveniji, med drugim, razvile turistične dejavnosti na kmetijah, ki že v svoji biti ponujajo tesnejši stik z naravo in ljudmi.