Kazalec prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Prikazuje tudi povezavo med navedenima kategorijama in mnenje gospodinjstev o tem, v kolikšni meri so seznanjena s svojo porabo energije.

Kot je razvidno iz kazalca okolja o rabi končne energije po sektorjih [EN10], gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Zmanjševanja vpliva gospodinjstev na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov je možno samo z zmanjševanjem končne rabe energije v gospodinjstvih. To pa je uresničljivo na dva načina: z enkratnimi investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije (npr. izolacija stavb) in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo (npr. ugašanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti).

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010 z enakimi vprašanji. V 9 letnem obdobju (2010-2019) je opazna statistično pomembna pozitivna sprememba tako odnosa gospodinjstev do porabe energije kot tudi njihovega razmišljanja o učinkoviti rabi energije. Žal pa to ne moremo potrditi za leto 2022, ko je delež gospodinjstev, ki ocenjujejo, da je njihova poraba energije nizka ali zelo nizka, upadel na raven v letu 2012, to je 24 %  (2022: 24 %, 2010: 19 %). Izmed možnih razlogov, zakaj je temu tako, izpostavljamo dva. Eden je čas epidemije Covid 19, ko so ljudje več časa preživeli doma in so v svojih gospodinjstvih zato trošili več. Drugi razlog pa je zvišanje cen energentov, kar posledično pomeni višje zneske na položnicah in s tem občutek, da je poraba energije v gospodinjstvu večja.

Pozitivni trend je v dobri meri rezultat delovanja Eko sklada, saj omogoča širok spekter subvencij in ugodnih kreditov za okolju prijazne naložbe. Rezultat kaže tudi na velik potencial nadaljnjega zmanjševanja porabe energije v slovenskih gospodinjstvih: merjenje iz leta 2022 kaže, da 65 % gospodinjstev ocenjuje svojo porabo kot srednjo oz. 10 % kot visoko ali zelo visoko. Preračunano na nivo populacije to pomeni, da v 647.382 (75 %) od 859.782 slovenskih gospodinjstev (SURS, 2022) obstaja potencial za zmanjšanje porabe končne energije.

Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realistična, kažejo odgovori na vprašanje, ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v stanovanju. Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorili “drži” in “popolnoma drži”, niha med 70 % (2011) in 85 % (2015), v zadnjem merjenju pa znaša 71 %. Ta rezultat kaže na dobro ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije.  

Leta 2022 je štiri petine (81%) anketiranih gospodinjstev navedlo, da razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo, kar je 12 odstotnih točk več kot v letu 2010, vendar pa je glede na leto 2019, ko je o tem razmišljalo največ gospodinjstev (91 %), upadel za 10 odstotnih točk. Povečuje se delež tistih, ki so odgovorili “ne vem” (2022: 8 %; 2011: 0 %). Preračunano na populacijo, 696.423 gospodinjstev (81 %) od skupno 859.782 (SURS, 2022) razmišlja o učinkoviti rabi energije.

Leta 2022 rezultati križanja odgovorov iz vprašanj o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije kažejo, da o učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko porabo (86 %), najmanj pa gospodinjstva z visoko oz. zelo visoko porabo energije (75 %). Rezultati tudi kažejo, da je delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo, več kot dvakrat večji pri gospodinjstvih z visoko in zelo visoko porabo (18 %) glede na gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko (7 %) in srednjo porabo energije (10 %).

Analiza podatkov po statističnih regijah za leto 2019 kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka v Pomurski, Zasavski in Goriški regiji (81% do 90%). Ta delež je nekoliko manjši v Koroški, Savinjski, Posavski, Jugozahodni Sloveniji, Primorsko-notranjski in Obalno-kraška regiji (71% do 80%) in najmanjši je v  Osrednjeslovenski, Gorenjski in Podravski regiji (61% do 70%).