KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Povečanje je posledica povečanja rabe končne energije zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej manjša. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2021 iz trenutno veljavnega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je bila nižja za 258 ktoe (3,8 %), medtem ko je za letnim indikativnim ciljem iz osnutka predloga posodobitve NEPN malenkostno zaostajala. V strukturi rabe primarne energije so tudi leta 2021 prevladovala tekoča goriva (31,7 %), sledili so jedrska energija (23,0 %), obnovljivi viri energije (18,5 %), trdna goriva (14,4 %) in zemeljski plin (11,9 %). Glede na leto 2005 se je raba primarne energije v Sloveniji zmanjšala za 13 %, v EU-27 pa za 11 %.


Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe in rabe energije okolje, kar je skladno z definicijo iz Direktive o energetski učinkovitosti (EED). Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih in plinastih goriv, jedrskega goriva, obnovljivih virov energije (OVE) ter odpadkov in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo in rabe energije okolja. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov TGP ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba OVE, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.


Grafi

Slika EN16-1: Raba primarne energije po gorivih, Slovenija, 2000‒2021
Viri:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije, 2023; Institut Jožef Stefan, 2023

Prikaži podatke
Trdna goriva [ktoe] Tekoča goriva [ktoe] Plinasta goriva [ktoe] Jedrska energija [ktoe] OVE [ktoe] Industrijski odpadki [ktoe] Električna energija [ktoe] Raba primarne energije [ktoe] Raba primarne energije - indikativni cilj za leto 2030 (aktualni NEPN) [ktoe] Raba končne energije - indikativni cilj za leto 2030 (posodobitev NEPN) [ktoe]
2000 1358,45 2386,71 708,09 1240,52 900,35 0,33 -113,59 6480,86
2001 1447,74 2365,81 735,76 1369,76 981,95 0,19 -152,36 6748,85
2002 1545,15 2298,60 721,92 1440,37 835,31 0,07 -97,51 6743,92
2003 1462,57 2324,99 783,78 1356,73 865,49 6,38 14,10 6814,03
2004 1508,66 2346,49 787,85 1422,39 956,78 10,37 -65,00 6967,54
2005 1506,37 2395,51 803,15 1533,13 1010,00 12,96 -27,89 7233,23
2006 1545,79 2462,72 786,14 1445,58 941,82 15,95 3,80 7201,80
2007 1575,67 2428,22 783,74 1483,88 986,58 12,78 19,62 7290,50
2008 1523,80 2827,74 782,09 1634,49 1086,36 14,52 -137,54 7731,47
2009 1419,90 2489,21 740,62 1495,35 1107,16 19,78 -263,02 7009,00
2010 1449,93 2435,87 783,31 1473,98 1149,85 23,28 -182,29 7133,93
2011 1465,07 2468,36 732,79 1619,31 1066,45 29,33 -117,97 7263,34
2012 1389,78 2415,81 705,35 1440,35 1090,08 31,83 -89,32 6983,89 6356 6026
2013 1350,00 2247,47 687,42 1380,86 1190,99 34,71 -110,86 6780,60 6356 6026
2014 1042,81 2192,16 621,15 1659,67 1225,35 43,20 -235,80 6548,54 6356 6026
2015 1061,26 2174,11 659,11 1471,71 1079,06 43,04 -4,13 6484,16 6356 6026
2016 1141,28 2283,02 698,82 1488,97 1129,35 44,82 -101,18 6685,07 6356 6026
2017 1133,01 2303,64 733,03 1637,69 1060,40 51,09 -44,34 6874,51 6356 6026
2018 1123,61 2311,91 718,84 1505,10 1110,50 60,42 -43,18 6787,21 6356 6026
2019 1058,47 2220,64 729,79 1516,78 1101,36 63,99 -27,39 6663,64 6356 6026
2020 1012,84 1874,18 730,00 1655,27 1143,32 59,28 -172,24 6302,66 6356 6026
2021 930,20 2052,20 769,13 1486,74 1197,66 57,13 -23,25 6469,80 6356 6026
Slika EN16-2: Gibanje rabe primarne energije po gorivih in skupne rabe primarne energije, Slovenija, 2000‒2021
Viri:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije 2023; Institut Jožef Stefan, 2023

Prikaži podatke
Trdna goriva [ktoe] Tekoča goriva [ktoe] Plinasta goriva [ktoe] Jedrska energija [ktoe] OVE [ktoe] Industrijski odpadki [ktoe] Električna energija [ktoe] Skupna raba energije [ktoe] Trdna goriva [Indeks (2000 = 100)] Tekoča goriva [Indeks (2000 = 100)] Plinasta goriva [Indeks (2000 = 100)] Jedrska energija [Indeks (2000 = 100)] OVE [Indeks (2000 = 100)] Skupna raba primarne energije [Indeks (2000 = 100)]
2000 1358,45 2386,71 708,09 1240,52 900,35 0,33 -113,59 6480,86 100 100 100 100 100 100
2001 1447,74 2365,81 735,76 1369,76 981,95 0,19 -152,36 6748,85 106,57 99,12 103,91 110,42 109,06 104,14
2002 1545,15 2298,60 721,92 1440,37 835,31 0,07 -97,51 6743,92 113,74 96,31 101,95 116,11 92,78 104,06
2003 1462,57 2324,99 783,78 1356,73 865,49 6,38 14,10 6814,03 107,66 97,41 110,69 109,37 96,13 105,14
2004 1508,66 2346,49 787,85 1422,39 956,78 10,37 -65,00 6967,54 111,06 98,31 111,26 114,66 106,27 107,51
2005 1506,37 2395,51 803,15 1533,13 1010,00 12,96 -27,89 7233,23 110,89 100,37 113,43 123,59 112,18 111,61
2006 1545,79 2462,72 786,14 1445,58 941,82 15,95 3,80 7201,80 113,79 103,18 111,02 116,53 104,61 111,12
2007 1575,67 2428,22 783,74 1483,88 986,58 12,78 19,62 7290,50 115,99 101,74 110,68 119,62 109,58 112,49
2008 1523,80 2827,74 782,09 1634,49 1086,36 14,52 -137,54 7731,47 112,17 118,48 110,45 131,76 120,66 119,30
2009 1419,90 2489,21 740,62 1495,35 1107,16 19,78 -263,02 7009,00 104,52 104,29 104,60 120,54 122,97 108,15
2010 1449,93 2435,87 783,31 1473,98 1149,85 23,28 -182,29 7133,93 106,73 102,06 110,62 118,82 127,71 110,08
2011 1465,07 2468,36 732,79 1619,31 1066,45 29,33 -117,97 7263,34 107,85 103,42 103,49 130,53 118,45 112,07
2012 1389,78 2415,81 705,35 1440,35 1090,08 31,83 -89,32 6983,89 102,31 101,22 99,61 116,11 121,07 107,76
2013 1350,00 2247,47 687,42 1380,86 1190,99 34,71 -110,86 6780,60 99,38 94,17 97,08 111,31 132,28 104,62
2014 1042,81 2192,16 621,15 1659,67 1225,35 43,20 -235,80 6548,54 76,76 91,85 87,72 133,79 136,10 101,04
2015 1061,26 2174,11 659,11 1471,71 1079,06 43,04 -4,13 6484,16 78,12 91,09 93,08 118,64 119,85 100,05
2016 1141,28 2283,02 698,82 1488,97 1129,35 44,82 -101,18 6685,07 84,01 95,66 98,69 120,03 125,43 103,15
2017 1133,01 2303,64 733,03 1637,69 1060,40 51,09 -44,34 6874,51 83,40 96,52 103,52 132,02 117,78 106,07
2018 1123,61 2311,91 718,84 1505,10 1110,50 60,42 -43,18 6787,21 82,71 96,87 101,52 121,33 123,34 104,73
2019 1058,47 2220,64 729,79 1516,78 1101,36 63,99 -27,39 6663,64 77,92 93,04 103,07 122,27 122,33 102,82
2020 1012,84 1874,18 730,00 1655,27 1143,32 59,28 -172,24 6302,66 74,56 78,53 103,10 133,43 126,99 97,25
2021 930,20 2052,20 769,13 1486,74 1197,66 57,13 -23,25 6469,80 68,48 85,98 108,62 119,85 133,02 99,83
Slika EN16-3: Struktura rabe primarne energije po gorivih, EU-27 in Slovenija, 2000, 2005, 2010, 2015, 2019, 2020 in 2021
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
Trdna goriva [ktoe] Tekoča goriva [ktoe] Plinasta goriva [ktoe] Jedrska energija [ktoe] OVE [ktoe] Industrijski odpadki [ktoe] Električna energija [ktoe] Toplota [ktoe] Skupna raba primarne energije [ktoe] Trdna goriva [%] Tekoča goriva [%] Plinasta goriva [%] Jedrska energija [%] OVE [%] Industrijski odpadki [%] Električna energija [%] Toplota [%]
SI 2000 1305,95 2413,81 825,58 1228,12 901,03 0,33 -113,59 0 6561,24 19,90 36,79 12,58 18,72 13,73 0,01 -1,73 0
SI 2005 1538,43 2580,58 928,83 1517,80 1014,63 10,72 -27,95 0 7563,03 20,34 34,12 12,28 20,07 13,42 0,14 -0,37 0
SI 2010 1453,38 2602,94 862,83 1335,24 1163,25 18,61 -182,29 0 7253,96 20,04 35,88 11,89 18,41 16,04 0,26 -2,51 0
SI 2015 1067,89 2288,85 664,32 1332,20 1112,78 37,59 -4,13 0 6499,50 16,43 35,22 10,22 20,50 17,12 0,58 -0,06 0
SI 2019 1066,22 2369,74 735,62 1375,20 1142,82 62,03 -27,39 0 6724,23 15,86 35,24 10,94 20,45 17,00 0,92 -0,41 0
SI 2020 1020,15 2009,26 735,59 1496,85 1193,66 57,20 -172,24 0 6340,47 16,09 31,69 11,60 23,61 18,83 0,90 -2,72 0
SI 2021 935,22 2192,17 775,22 1352,44 1258,38 54,73 -23,25 0 6544,92 14,29 33,49 11,84 20,66 19,23 0,84 -0,36 0
EU-27 2000 287919,20 579848,36 308597,41 222051,38 96362,41 2364,06 760,75 254,63 1498158,19 19,22 38,70 20,60 14,82 6,43 0,16 0,05 0,02
EU-27 2005 286344,79 598625,53 359711,10 236774,26 119920,19 1253,46 632,41 529,87 1603791,59 17,85 37,33 22,43 14,76 7,48 0,08 0,04 0,03
EU-27 2010 259711,31 538858,34 362842,24 219620,72 173285,72 3504,38 421,27 721,56 1558965,55 16,66 34,57 23,27 14,09 11,12 0,22 0,03 0,05
EU-27 2015 248142,87 491550,06 296076,64 203781,65 203974,48 4219,25 -573,96 998,92 1448169,92 17,13 33,94 20,44 14,07 14,08 0,29 -0,04 0,07
EU-27 2019 186666,43 502212,32 335057,64 196180,92 232009,65 4826,49 253,20 1090,78 1458297,44 12,80 34,44 22,98 13,45 15,91 0,33 0,02 0,07
EU-27 2020 154300,24 437182,51 326993,90 175176,13 239204,41 4927,26 1200,54 1110,62 1340095,61 11,51 32,62 24,40 13,07 17,85 0,37 0,09 0,08
EU-27 2021 176389,37 460415,89 340028,01 186662,51 251466,67 4957,80 629,19 1116,64 1421666,07 12,41 32,39 23,92 13,13 17,69 0,35 0,04 0,08

Cilji

Obvezujoči cilj Slovenije na področju energetske učinkovitosti do leta 2020 je bil, da raba primarne energije tega leta ne bo presegla 7.125 ktoe. Cilj je bil določen v Akcijskem načrtu za učinkovito rabo energije (AN URE) iz leta 2015. Njegova podlaga je bil 3. člen EED iz leta 2012, v skladu s katerim si je morala vsaka država članica EU na področju energetske učinkovitosti določiti okvirni nacionalni cilj, ki je temeljil na rabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti.

Leta 2018 je bila sprejeta prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti, s katero je bil na ravni EU za leto 2030 sprejet cilj najmanj 32,5-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti glede na referenčni scenarij iz leta 2007 oz. omejitev rabe primarne energije na 1.273 Mtoe (za EU-28). Skladno s tem si je Slovenija v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) iz leta 2020 za indikativni cilj zadala, da raba primarne energije leta 2030 ne bo presegla 6.356 ktoe. NEPN vključuje tudi ocenjeni začrtani potek rabe primarne energije do leta 2030 po letih. Obvezujoči cilj na področju energetske učinkovitosti si je Slovenija zastavila na ravni rabe končne energije (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Z namenom okrepitve prizadevanj za prehod v nizkoogljično družbo v okviru svežnja predlogov predpisov Pripravljeni na 55 (»Fit for 55«) in načrta REPowerEU je bila pripravljena in leta 2023 tudi sprejeta ponovno prenovljena EED. Z njo je na ravni EU predvideno povečanje energetske učinkovitosti za 11,7 % v primerjavi s projekcijami referenčnega scenarija iz leta 2020. Raba primarne energije naj leta 2030 ne bi presegla 992,5 Mtoe. V skladu s tem okvirnim ciljem, si je Slovenija v osnutku predloga posodobitve NEPN zastavila, da raba primarne energije leta 2030 ne bo presegla 6.026 ktoe. Končna vrednost indikativnega cilja bo dokončno določena in potrjena v končni verziji posodobitve NEPN, ki mora biti sprejeta najkasneje junija 2024.

 


Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije; tudi ta se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Povečanje je predvsem posledica okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021. V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 2000‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.731 ktoe, kar je 19 % več kot leta 2000 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, nato pa se je raba primarne energije najprej v dveh letih povečala za 6 %, v naslednjih treh letih zmanjšala za 8 %, nato pa leta 2021 ponovno povečala. Proizvodnja električne energije se je leta 2021 glede na leto prej zmanjšala: manj so proizvajale tako hidroelektrarne kot tudi termoelektrarne in jedrska elektrarna, ki je imela leta 2021 redni letni remont. Po prvih podatkih se je raba primarne energije leta 2022 v primerjavi z letom prej zmanjšala za 2 %, pri čemer se je zmanjšala poraba trdnih in plinastih goriv ter OVE, ponovno pa se je povečala poraba tekočih goriv.

Raba primarne energije bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2021 iz trenutno veljavnega NEPN nižja za 258 ktoe (3,8 %), za letnim indikativnim ciljem iz osnutka predloga posodobitve NEPN pa je malenkostno zaostajala, in sicer za 4 ktoe. Za ciljno vrednostjo za leto 2030 je raba primarne energije zaostajala za 114 ktoe (trenutno veljavni NEPN) oz. za 444 ktoe (osnutek predloga posodobitve NEPN).

V strukturi rabe primarne energije so leta 2021 prevladovala tekoča goriva (31,7 %), sledili so jedrska energija (23,0 %), obnovljivi viri energije (18,5 %), trdna goriva (14,4 %) in zemeljski plin (11,9 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal -0,4 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba trdnih goriv se je v obdobju 2000–2021 zmanjšala za 31,5 %, tekočih goriv za 14 %, poraba zemeljskega plina pa se je povečala za 8,6 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, poraba tekočih goriv pa se je, kljub povečanju porabe pogonskih goriv v prometu za 39 %, zmanjšala zaradi približno enakovrednega zmanjšanja porabe tekočih goriv v vseh ostalih sektorjih. Poraba zemeljskega plina se je povečala predvsem zaradi zamenjave ostalih fosilnih goriv v gospodinjstvih, v industriji se je celo zmanjšala. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa leta 2020 (3.617 ktoe), ki pa zaradi okoliščin, povezanih s pandemijo koronavirusa, ni reprezentativno. V obdobju 2010‒2021 se je raba fosilnih goriv zmanjšala za 19,7 %, a predvsem na račun zmanjšanja za 17,4 % v obdobju do leta 2014.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in 1.650 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2021 je bila raba jedrske energije za 19,8 % višja kot leta 2000, glede na leto 2010 pa je bilo povečanje le malenkostno, za 1 %. Raba obnovljivih virov energije (OVE), brez rabe energije okolja, se je v obdobju 2000‒2021 povečala za tretjino. Glede na leto 2010 se je ta raba OVE povečala za 4,2 %, pri čemer se je raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, povečala za 6,2 %, raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) pa za 3 %.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2021 je bil delež plinastih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak, višji le za 0,8 odstotne točke. Deleža trdnih in tekočih goriv sta se zmanjšala za 6,4 oz. 1,4 odstotne točke, delež jedrske energije pa se je povečal za 1,8 odstotne točke. Prav tako se je povečal delež OVE, in sicer za 4,5 odstotnih točk. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 2,4 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju OVE je sicer pomembnejši delež OVE v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zmanjševanje deleža fosilnih, še zlasti trdnih goriv v rabi primarne energije je pomembno tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju izpustov CO2. Spreminjanje strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO2 je pričakovati tudi v prihodnje. S trenutno veljavnim NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer zmanjšanje porabe za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje, ukrep je v skladu z Zakonom o spodbujanju rabe OVE (ZSROVE)*1 že uveljavljen, ter povečanje deleža OVE v končni rabi na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ter plinastih goriv v industriji ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv. V osnutku predloga posodobitve NEPN se naketeri od navedenih ciljev še dodatno zaostrujejo. Pri proizvodnji električne energije je predvideno prenehanje obratovanja premogovnih enot najkasneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda, povečanje deleža OVE v končni rabi energije pa na vsaj 30 do 35 % do leta 2030.

Raba primarne energije se je v vseh opazovanih obdobjih zmanjševala tako v EU-27 kot tudi v Sloveniji. V obdobjih 2005‒2021, 2010‒2021 in 2015‒2021 je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v Sloveniji primerljivo s tistim v EU-27, glede na leto 2000 pa je bilo zmanjšanje v EU-27 5-odstotno, medtem ko se je raba primarne energije v Sloveniji zmanjšala le malenkostno. V strukturi rabe primarne energije v EU-27 in Sloveniji sta bila leta 2021 deleža tekočih goriv in OVE primerljiva, deleža trdnih goriv in jedrske energije nekoliko oz. znatno višja, delež plinastih goriv pa znatno nižji kot v EU-27

 

Opomba:

*1   Ur. l. RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE


Metodologija

Cilji povzeti po:

Za leto 2020 so cilji povzeti po Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2014‒2020 oz. Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2017‒2020 in Direktivi (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti.

Cilji za leto 2030 so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije ter Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in Direktivi (EU) 2018/2002 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Dodatno so za leto 2030 navedeni tudi že cilji povzeti po Osnutku predloga posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije in Direktive (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev), ki še niso potrjeni.

Cilji na področju izpustov toplogrednih plinov so zajeti v kazalcih PB03 Izpusti toplogrednih plinov in PO01 Letni izpusti TGP po Uredbi (EU) 2023/857.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:
Uporabljeni so bili podatki SURS iz energetske bilance Slovenije, ki so objavljeni v spletni aplikaciji SiStat. Kot osnova je bila uporabljena vrednost za podatek Oskrba z energijo, od katere sta bili odšteti neenergetska raba energije in pa raba energije okolja. Tako izračunana vrednost je enakovredna ciljnim vrednostim za rabo primarne energije iz nacionalnih dokumentov na področju energetske učinkovitosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Pri izračunu deležev posameznih goriv v skupni rabi primarne energije, je bila raba primarne energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva. 
Pri izračunu deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, raba končne energije posameznega sektorja pa števec.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupna raba primarne energije

ktoe

SURS, spletna aplikacija SiStat

2000‒2021

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

 27. 10. 2023

da, s prilagoditvami

Raba primarne energije po gorivih

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki - EU

Metodologija zbiranja podatkov:
Za primerjavo podatkov Slovenije z EU-27 (graf EN16-3) so bili zaradi primerljivosti, tako za EU kot za Slovenijo, uporabljeni podatki EUROSTAT-a. EUROSTAT spremlja oskrbo z energijo in rabo primarne energije z različnimi kategorijami, in sicer z Gross inland consumption, Gross inland consumption (Europe 2020‒2030) in Primary energy consumption (Europe 2020‒2030). Gross inland consumption (Europe 2020‒2030) dobimo, če od Gross inland consumption odštejemo še toploto okolice, ki jo za svoje delovanje potrebujejo toplotne črpalke, če pa odštejemo še rabo končne energije za neenergetsko rabo, dobimo Primary energy consumption (Europe 2020‒2030). Za primerjavo je bila uporabljena kategorija Gross inland consumption, ki je edina, za katero so na razpolago tudi podatki po gorivih. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy« (Energy; Energy statistics – quantities; Energy statistics – quantities, annual data).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Pri izračunu deležev posameznih goriv v skupni rabi primarne energije, je bila raba primarne energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva.
Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Skupna raba primarne energije

ktoe

EUROSTAT, spletna aplikacija EUROSTAT

2000‒2021

januarja za dve leti nazaj

enkrat letno

30. 08. 2023

Raba primarne energije po gorivih

 

Datum zajema podatkov

Related indicators