Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji in zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Kazalec obnovljivi viri energije daje grobo informacijo glede zmanjševanja vpliva rabe energije na okolje, saj povečevanje rabe OVE vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih virov energije. Ta imajo negativen vpliv na okolje. Kljub temu velja opozoriti, da tudi raba OVE lahko negativno vpliva na okolje - preko izgradnje naprav za izkoriščanje OVE (npr. posegi v okolje ob izgradnji hidroelektrarn), preko proizvodnje naprav za izkoriščanje OVE (pridobivanje surovin za sončne elektrarne in baterije) ter tudi preko samega obratovanja naprav (npr. izpusti onesnaževal, hrup).

Raba obnovljivih virov energije je leta 2019 znašala 1.139 ktoe, kar je 0,7 % manj kot leto prej. Največji delež je predstavljal les in druga trdna biomasa s 47,8 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija z 33,8 %. Ostali viri so: tekoča biogoriva z 8,4 %, geotermalna energija s 4,8 %, sončna energija z 3,2 % in bioplin s 1,9 % (Slika EN 18-1).

Visoka raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi (58,2 %; ZGS, 2021), pričakovana in smotrna. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2019 408 ktoe), sledita industrija z 90 ktoe in transformacije s 66 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Gibanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih lahko razložimo z naslednjimi dejavniki: cene kurilnega olja, gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. Poleg tega na rabo lesa vpliva tudi kako hladna je zima. Leta 2014 je bila zima izrazito topla, zato je bila raba lesa občutno manjša kot leta 2013 in 2015. V zadnjih treh letih se je raba lesne biomase v gospodinjstvih močno znižala (za skoraj 22 % v primerjavi z letom 2016) predvsem zaradi ukrepov na področju učinkovite rabe ter zamenjave lesne biomase s kurilnim oljem ter toplotnimi črpalkami. V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2007 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. Po letu 2012 se raba zopet povečuje,v obdobju 2015–2019 pa stagnira. V transformacijah se je raba lesne biomase leta 2008 občutno povečala, zaradi sosežiga v TEŠ, TET in TE-TOL. Po tem letu les uporabljajo le v TE-TOL. Leta 2019 je bila za 324 % višja kot leta 2000. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju.

Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer nastajajo velike količine prašnih delcev, ki so nevarni za zdravje, ter hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, velik vpliv na emisije ima tudi pravilno kurjenje, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2019 znašala 3.683 GWh (brez črpalne HE), kar je za 4,3 % manj kot leto prej. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2019 povečale za 57 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija ter energija okolja (v toplotnih črpalkah), sončna energija, vetrna energija ter tekoča biogoriva. Skupna raba ostalih OVE se je v letih 2010-2019 povečala za 63,7 %. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih substratov, zmanjšanje pa se je nadaljevalo tudi v obdobju 2014–2019, z izjemo leta 2016 v katerem je zabeležena 2-odstotna rast. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2013 narašča. V obdobju 2014–2016 se je raba tekočih biogoriv zmanjševala, kot posledica ukinitve subvencij za primešavanje biogoriv. V zadnjih treh letih se raba tekočih biogoriv znatno povečuje kar je posledica povečevanja primešavanja. Raba energije okolja s toplotnimi črpalkami je v gospodinjstvih zajeta od leta 2000, leta 2010 pa je bila dodana neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Skupna raba geotermalne energije in energije okolja se povečuje, zlasti na račun toplotnih črpalk. Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije počasi narašča. Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah je bila leta 2018 celo nižja v primerjavi z letom 2014, predvsem zaradi manjše osončenosti. V letu 2019 pa se je proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah močno povečala (18,9 %), zaradi večje osončenosti in večje skupne kapacitete, ki je predvsem posledica novih vstopov sončnih naprav v prenovljeno podporno shemo.

Raba obnovljivih virov je leta 2019 predstavljala 16,9 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih). Kljub povečanju rabe OVE cilj glede deleža OVE v bruto rabi končne energije ni bil dosežen (glej EN24 Delež OVE v bruto rabi končne energije)

V EU-28 je leta 2019 raba obnovljivih virov predstavljala 15,4 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 9,7 odstotne točke, raba OVE pa za 255 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Med obnovljivimi viri v EU-28 tako kot v Sloveniji močno prevladuje lesna biomasa (41 %), sledijo vetrna energija (14,7 %), hidroenergija (11,1 %), tekoča biogoriva (7 %), bioplin (7,7 %), sončna energija (6,4 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (4,2 %) ter geotermalna energija in energija okolja (2,7 %). V obdobju 2000-2019 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.