Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vodne energije in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Raba obnovljivih virov energije ima na okolje manjši vpliv kot raba fosilnih goriv oziroma jedrske energije. Spremljanje deleža obnovljivih virov zato daje indikacijo, v katero smer se giblje skupna raba energije – okolju prijazno ali ne. Seveda se je tudi pri obnovljivih virih potrebno zavedati, da vpliv na okolje obstaja in je odvisen od samega vira. Postavitev hidroelektrarn in vetrnih elektrarn namreč zahteva velik poseg v prostor, vpliva na ekosisteme, hidrologijo, sežigalnice odpadkov so sporne z vidika izpustov, proizvodnja biogoriv je lahko sporna zaradi rabe pesticidov, itd. V procesu načrtovanja rabe obnovljivih virov je zato potrebna velika pozornost, da se negativne učinke zmanjša na minimalno možno mero.

Raba obnovljivih virov je leta 2008 predstavljala 10,9 % skupne rabe energije, kar je 0,9 odstotne točke več kot leta 2007. Hkrati je to za 1,1 odstotno točko manj od cilja za leto 2010 v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Statistika o rabi obnovljivih virov energije pred letom 2000 temelji na drugačni (nižji) oceni o rabi lesne biomase, zato podatki za obdobji 1992-1999 in po letu 2000 med seboj niso primerljivi. Nizek delež je ob rekordni rabi OVE posledica rekordne rabe skupne energije. Raba OVE je bila 2008 glede na 2000 višja za 11 %, skupna raba energije pa za 22 %. Leta 2000 je bil delež OVE enak ciljnemu.

Raba OVE je leta 2008 znašala 845 ktoe, kar je 15 % več kot leto prej. V obdobju 2000-2008 je raba zelo nihala, kar je zlasti posledica nihanj v proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Najpomembnejša vira sta lesna biomasa ter vodna energija.

Lesna in druga trdna biomasa je s skoraj 56 % leta 2008 predstavljala najpomembnejši obnovljiv vir energije v Sloveniji, kar je glede na visoko pokritost z gozdovi, leta 2008 58,5 % (ZGS, 2009), pričakovano. Biomasa zajema les in lesne odpadke, kostno moko in maščobe ter papirni mulj. Največ lesne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2008 69 %), sledi industrija s 16 %. Raba lesne biomase v proizvodnji električne energije in toplote se je leta 2008 povečala za skoraj 100 %, kar je posledica pričetka sosežiga v TEŠ (januar), TET in TE-TOL (november). Poleg velikih enot, ki predstavljajo večji del, se lesna biomasa v pretvorbi uporablja tudi v enotah soproizvodnje električne energije in toplote v industriji ter v toplarnah. Podatek o rabi lesne biomase v gospodinjstvih je nespremenjen od leta 2002, ko je bil izveden zadnji popis rabe energije v gospodinjstvih. Zaradi visokih cen kurilnega olja v zadnjih letih, kakor tudi spodbujanja investicij, se je število gospodinjstev, ki za gorivo uporablja lesno biomaso, zagotovo povečalo. Po drugi strani se je zaradi namestitve novih kotlov ter večje učinkovitosti rabe energije v stavbah, povečala učinkovitost rabe lesne biomase. V industriji se raba lesne biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjšuje. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Leta 2008 je bila za 8 % nižja kot leta 2000. Skupna raba lesne biomase je bila 2008 s 469 ktoe za 10 % višja kot leta 2000.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (73 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2008)). Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO₂ obnovljiv vir energije, saj se jo obravnava kot CO₂ nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je raba lesne biomase problematična, ko se uporablja v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi veliki izpusti hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k izpustom CO₂, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Nakup novih sodobnih kotlov na lesno biomaso spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Ministrstva za okolje in prostor ter Ekološki sklad RS. V procesu sprejemanja je tudi Operativni program energetske izrabe lesne biomase za obdobje 2007-2013, cilj katerega je povečanje energetske izrabe lesne biomase. Program identificira glavne ovire za večjo porabo lesne biomase in vsebuje glavne mehanizme za odpravo ovir ter dosego cilja. Izvedba programa bo prispevala k povečanju porabe lesne biomase za 3,4 PJ. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je bila zaradi visoke vodnatosti rek leta 2008 za 23 % višja kot leta 2007 in za 5 % višja kot leta 2000. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2008 povečale za 19 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje HE Boštanj ter gradnje in obnov malih hidroelektrarn. Leta 2002 se je začela gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Veriga petih HE naj bi bila končana do leta 2018. Skupna proizvodnja električne energije bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, itd.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini (bioplinske naprave v kmetijstvu), ki sodijo med biopline, geotermalna energija, sončna energija ter biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2008 povečala za 288 % zlasti na račun zajema odlagališčnega plina in njegove energetske izrabe (kakor je zahtevano v uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališča ter prej v pravilniku o odlaganju odpadkov) ter izjemnega povečanja izrabe bioplina v kmetijstvu, ki se je v letu 2007 povečala za skoraj 800 %. Leta 2008 se je raba bioplina povečala za slabih 18 %. V letu 2008 se je nadaljevala rast rabe tekočih biogoriv v prometu. Podatki o rabi tekočih biogoriv so na voljo iz dveh virov. Poleg SURS-a podatke zbira in objavlja tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v skladu z direktivo 2003/30/ES o pospeševanju uporabe biogoriv ter drugih alternativnih virov goriv v prometu dolžno poročati Evropski komisiji. Za leto 2008 je podatek MOP-a višji za 8,3 ktoe oziroma 51 %. Zato se pojavijo tudi velike razlike v rasti porabe tega goriva v letu 2008. Na podlagi podatka SURS je bila rast 26 %, na podlagi podatka MOP-a pa 78 %. Sledijo viri, ki jih statistični urad ne spremlja, v pripravi kazalca pa so upoštevane ocene, ki so bile pridobljene v okviru projekta EurObserver, ki ga v Sloveniji izvaja Center za energetsko učinkovitost, Institut »Jožef Stefan«. Raba geotermalne energije je bila leta 2008 ocenjena na 20,8 ktoe, kar predstavlja dobra 2 % celotne rabe obnovljivih virov v Sloveniji. V zadnjih letih je opazen visok porast rabe toplotnih črpalk, njihova statistična obravnava pa tudi na EU nivoju še ni čisto dorečena. Geotermalna energija se uporablja za proizvodnjo toplote, v največji meri v zdraviliščih. Sončna energija se v največji meri uporablja za segrevanje sanitarne vode (ocena za leto 2008 8,1 ktoe), medtem ko je proizvodnja električne energije prispevala 0,18 ktoe. Sončne elektrarne so v zadnjih letih v velikem porastu, na kar je pomembno vplivala sprememba glede fiksnih odkupnih cen električne energije od kvalificiranih proizvajalcev.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije s subvencijami ter Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami. Večje izkoriščanje obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije spodbuja sistem fiksnih odkupnih cen za kvalificirane proizvajalce, ki je bil leta 2009 nadgrajen. Posledica so višje spodbude za rabo vseh OVE z izjemo sončnih elektrarn. Raba biogoriv je spodbujena s tem da so oproščena trošarine, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07).

V EU-27 je leta 2007 raba obnovljivih virov predstavljala 7,8 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je povečala za slabih 42 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. V EU-27 prevladuje raba lesne biomase (49 %), sledijo hidroenergija (19 %), komunalni odpadki (10 %), biogoriva (7 %), vetrna energija (6 %), geotermalna energija (4 %), bioplin (4 %) ter sončna energija (1 %).