Kazalec letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES in Uredbi (EU) 2023/857 (v nadaljevanju izpusti neETS) omogoča spremljanje doseganja nacionalnega cilja do leta 2030 glede zmanjšanja izpustov TGP. V kazalcu obravnavamo samo izpuste toplogrednih plinov (TGP), ki niso v shemi EU za trgovanje z izpusti (EU-ETS), kot tudi ne izpustov in ponorov iz sektorja raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF).

V kazalcu primerjamo letne izpuste s ciljno trajektorijo, določeno z Odločbo 406/2009/ES in Uredbo (EU) 2023/857 ter izvedbenimi akti.

Skupni letni izpusti neETS so leta 2005 znašali 11.888 kt CO₂ ekv. Najvišjo vrednost so z 12.986 kt CO₂ ekv dosegli leta 2008, najnižjo pa leta 2020 z 9.878 kt CO₂ ekv. V letu 2021 so se izpusti glede na leto prej povečali za 5,5 % in so znašali 10.424 kt CO₂ ekv. V obdobju 2005−2021 so se izpusti zmanjšali za 12,3 % oz. za 1.464 kt CO₂ ekv.

Doseganje nacionalnega cilja

V letu 2021 so bili izpusti neETS precej nižji od ciljne vrednosti za to leto, in sicer za 8,6 %, kar pomeni, da je bila Slovenija uspešna pri izpolnjevanju zastavljenega cilja.

Sektorski letni izpusti

Sektorski deleži so bili leta 2021 naslednji: promet: 49,9 %; kmetijstvo: 17,4 %; druga področja oz. široka raba (ki vključuje rabo goriv v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu): 12,1 %; raba goriv v industriji in gradbeništvu ter procesni izpusti (samo neETS): 11,6 %; proizvodnja električne energije in toplote (samo neETS): 4,9 %; in odpadki: 4,1 %.

Gibanje izpustov v sektorjih

Sektorska slika gibanja izpustov je mnogo bolj razgibana od skupnih izpustov. Promet je edini sektor, v katerem so se izpusti v obdobju 2005−2021 močno povečali, in sicer za 804 kt CO₂ ekv oz. za 18,3 %. Manjše povečanje je bilo zabeleženo tudi v kmetijstvu. V ostalih sektorjih neETS so se izpusti v istem obdobju zmanjšali za skupno 2.285 kt CO₂ ekv. Izpusti TGP so se v zadnjem letu povečali samo v prometu, v kmetijstvu so ostali enaki, v vseh drugih sektorjih pa so se zmanjšali, najbolj v sektorju druga področja.

Indikativni sektorski cilji

Sektorji se med seboj razlikujejo tudi glede doseganja indikativnih sektorskih ciljev, ki so bili do leta 2020 zastavljeni v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), do leta 2030 pa v NEPN.

V prometu, ki ima največji, skoraj 50-odstotni delež v izpustih neETS, se trend ponovno spreminja. Potem ko so izpusti v letu 2017 dosegli najvišjo vrednost v obdobju 2013−2020 in so bili skoraj 5 odstotnih točk nad ciljno vrednostjo v letu 2020, so se po 0,4-odstotnem zmanjšanju v letu 2018, 3,6-odstotnem v letu 2019 in celo 18,7-odstotnem v letu 2020, povsem obrnili in bili 23 odstotnih točk pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Indikativni cilj za leto 2020 je tako bil dosežen, vendar pa njegovo doseganje ni bilo posledica ukrepov na področju prometa, temveč predvsem zunanjih okoliščin zaradi svetovne pandemije koronavirusa. Že v letu 2021 so se izpusti zvišali za dobrih 12 % in so se znatno približali indikativni ciljni vrednosti za leto 2021, ki je bila določena kot linearna trajektorija med izpusti leta 2019 in ciljnimi vrednosti v letu 2030 iz NEPN. Treba je zagotoviti dolgoročno obvladovanje izpustov v prometu z izvajanjem ukrepov, ki pa so kratkoročno odvisni tudi od razmerij med cenami pogonskih goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Sektor ostaja kritičen z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev.

V kmetijstvu so bili izpusti leta 2021 za 0,2 odstotne točke nad ciljno vrednostjo za to leto. Glede na preteklo leto so ostali nespremenjeni. Dolgoročni trendi so stabilni, spremembe počasne. Izpusti v tem sektorju so leta 2020 dosegli indikativni zastavljeni cilj. Delež izpustov iz kmetijstva v skupnih izpustih neETS se je glede na pretekle številke sicer povečal (npr. glede na evidence poročane preteklo leto za 0,4 odstotne točke), kar je posledica uporabe novih pretvorbenih faktorjev za CH₄ in N₂O^*1 (t.i. GWP), ki se uporabljajo za izračun izpustov v obdobju 2021−2030. To na doseganje ciljev sicer ni imelo velikega vpliva, saj se cilji ob upoštevanju ciljne relativne spremembe vsako leto znova preračunajo glede na zadnje vrednosti za izhodiščne izpuste iz leta 2005.

V široki rabi so se izpusti v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšali, sledili sta dve leti rasti, v obdobju 2017–2019 so se ponovno zmanjševali, v letu 2020 ostali nespremenjeni in nato leta 2021 nadaljevali zmanjševanje. Letno zmanjšanje je bilo, kljub hladnejši zimi, leta 2021 skoraj 8-odstotno, kot posledica zmanjšanja rabe tekočih goriv. Medtem ko indikativni cilj za leto 2020 v tem sektorju ni bil dosežen, zaostanek je bil 2,9 odstotne točke, je bil leta 2021 dosežen in presežen za 4,3 odstotnih točk. Tudi temu sektorju bo treba z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev posvetiti dodatno pozornost.

Indikativni sektorski cilj za leti 2020 in 2021 je dosegel tudi sektor proizvodnje električne energije in toplote, ki pa predstavlja v izpustih neETS le manjši, 5-odstotni delež. V industriji od leta 2013 dalje ni mogoče zaslediti trenda večjega zmanjševanja, kar je posledično pripeljalo do tega, da indikativna cilja za leti 2020 in 2021 nista bila dosežena. v Leta 2021 je bil zaostanek za ciljem 7 odstotnih točk. Sektor ima v izpustih neETS 11,6-odstotni delež.

Izpusti iz ravnanja z odpadki so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševali skladno z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2021, v letu 2021 so se zmanjšali za 5 %. Sektorski izpusti so tako dosegli indikativna cilja za obe leti, 2020 in 2021.

Izpolnitev vseh indikativnih sektorskih ciljev za neETS iz NEPN bi leta 2030 po projekcijah privedla do zmanjšanja izpustov glede na leto 2005, ki je za skoraj 5 odstotnih točk večje od cilja zapisanega v trenutno veljavnem NEPN iz leta 2020 (20-odstotno zmanjšanje izpustov neETS). To pomeni, da nedoseganje sektorskih ciljev ne pomeni nujno nedoseganja cilja glede zmanjšanja izpustov neETS, ambiciozni sektorski cilji pa so potrebni za dolgoročno obvladovanje izpustov TGP ter doseganje ciljnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije in ciljev na področju učinkovite rabe energije.

Slika (Slika PO01-5) prikazuje spremembe izpustov TGP v obdobju 2005‒2021, in sicer v odstotkih in v količinah izpustov. Očitna je problematika industrije in prometa ter njuno nedoseganje ciljev, medtem ko vsi ostali sektorji ciljem sledijo. Prispevek k zmanjšanju je po absolutni in relativni vrednosti največji v široki rabi, kjer se tudi izvaja največ ukrepov, po absolutni vrednosti sledi industrija, po relativnem zmanjšanju pa odpadki.

Opomba:

^*1   Novi faktorji (t.i. AR5) so za CH₄ 28, za N₂O 265, stari (t.i. AR4) pa so bili za CH₄ 25 in za N₂O 298.