Leta 2021 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 5,5 % v primerjavi z letom prej in so bili nižji od letnega cilja za 8,6 %, s čimer je bil cilj dosežen. Izpusti TGP so se zmanjšali v sektorjih odpadki, proizvodnja električne energije in toplote ter najbolj v sektorju široke rabe. V vseh drugih sektorjih so izpusti zabeležili rast, z izjemo sektorja kmetijstvo, kjer so ostali na ravni iz leta 2020.
Kljub dobrim rezultatom, je treba zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.
Kazalec letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES in Uredbi (EU) 2023/857 (v nadaljevanju izpusti neETS) omogoča spremljanje doseganja nacionalnega cilja do leta 2030 glede zmanjšanja izpustov TGP. V kazalcu obravnavamo samo izpuste toplogrednih plinov (TGP), ki niso v shemi EU za trgovanje z izpusti (EU-ETS), kot tudi ne izpustov in ponorov iz sektorja raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF).
V kazalcu primerjamo letne izpuste s ciljno trajektorijo, določeno z Odločbo 406/2009/ES in Uredbo (EU) 2023/857 ter izvedbenimi akti.
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Skupaj emisije TGP v neETS sektorju | Cilj po Odločbi 406/2009/ES | Cilj po Uredbi (EU) 2023/857 | |
---|---|---|---|
2005 | 100 | ||
2006 | 100,78 | ||
2007 | 100,65 | ||
2008 | 109,23 | ||
2009 | 97,82 | ||
2010 | 99,20 | ||
2011 | 99,02 | ||
2012 | 96,73 | ||
2013 | 92,46 | 103,66 | |
2014 | 89,25 | 103,91 | |
2015 | 90,87 | 104,16 | |
2016 | 96,05 | 104,42 | |
2017 | 95,05 | 102,65 | |
2018 | 94,18 | 102,94 | |
2019 | 92,11 | 103,23 | |
2020 | 83,09 | 103,52 | |
2021 | 87,68 | 95,92 | |
2022 | 93,43 | ||
2023 | 90,94 | ||
2024 | 88,45 | ||
2025 | 85,96 |
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Promet [%] | Kmetijstvo [%] | Druga področja (široka raba) [%] | Odpadki [%] | Proizvodnja električne energije in toplote [%] | Industrija in gradbeništvo (s procesi in rabo topil) [%] | |
---|---|---|---|---|---|---|
2021 | 0,50 | 0,17 | 0,12 | 0,04 | 0,05 | 0,12 |
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Promet [kt CO2 ekv] | Druga področja (široka raba) [kt CO2 ekv] | Kmetijstvo [kt CO2 ekv] | Odpadki [kt CO2 ekv] | Proizvodnja električne energije in toplote [kt CO2 ekv] | Industrija in grabeništvo (s procesi in rabo topil) [kt CO2 ekv] | |
---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 4401,34 | 2719,31 | 1798,72 | 849,29 | 635,36 | 1487,13 |
2006 | 4637,35 | 2463,87 | 1797,91 | 809,62 | 649,18 | 1625,19 |
2007 | 5239,95 | 2045,94 | 1858,87 | 749,26 | 633,16 | 1440,42 |
2008 | 6159,08 | 2402,58 | 1781,53 | 673,05 | 577,01 | 1394,63 |
2009 | 5158,76 | 2286,80 | 1790,46 | 610,19 | 583,21 | 1201,59 |
2010 | 5299,22 | 2312,36 | 1758,27 | 599,13 | 609,92 | 1216,01 |
2011 | 5649,48 | 2052,16 | 1740,59 | 605,56 | 624,40 | 1102,58 |
2012 | 5668,06 | 1799,57 | 1724,56 | 589,02 | 605,14 | 1115,09 |
2013 | 5367,27 | 1718,12 | 1709,18 | 566,93 | 577,69 | 1054,36 |
2014 | 5383,26 | 1421,33 | 1755,99 | 534,13 | 462,06 | 1055,57 |
2015 | 5353,65 | 1537,63 | 1799,50 | 542,49 | 490,37 | 1080,82 |
2016 | 5726,82 | 1607,22 | 1822,16 | 537,76 | 518,00 | 1209,02 |
2017 | 5856,28 | 1475,43 | 1787,83 | 524,21 | 546,52 | 1111,88 |
2018 | 5835,01 | 1371,04 | 1787,57 | 483,65 | 552,49 | 1169,03 |
2019 | 5625,00 | 1357,73 | 1807,84 | 474,04 | 536,78 | 1151,02 |
2020 | 4575,49 | 1357,61 | 1812,53 | 451,12 | 536,03 | 1146,90 |
2021 | 5205,46 | 1258,02 | 1812,99 | 428,77 | 508,32 | 1210,29 |
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Promet | Druga področja (široka raba) | Kmetijstvo | Odpadki | Proizvodnja električne energije in toplote | Industrija in grabeništvo (s procesi in rabo topil) | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | ||||||
2006 | 105,36 | 90,61 | 99,96 | 95,33 | 102,18 | 109,28 | ||||||
2007 | 119,05 | 75,24 | 103,34 | 88,22 | 99,65 | 96,86 | ||||||
2008 | 139,94 | 88,35 | 99,04 | 79,25 | 90,82 | 93,78 | ||||||
2009 | 117,21 | 84,10 | 99,54 | 71,85 | 91,79 | 80,80 | ||||||
2010 | 120,40 | 85,03 | 97,75 | 70,54 | 96,00 | 81,77 | ||||||
2011 | 128,36 | 75,47 | 96,77 | 71,30 | 98,28 | 74,14 | ||||||
2012 | 128,78 | 130,54 | 66,18 | 66,96 | 95,88 | 94,52 | 69,35 | 74,58 | 95,24 | 94,72 | 74,98 | 73,50 |
2013 | 121,95 | 130,09 | 63,18 | 64,47 | 95,02 | 95,83 | 66,75 | 72,26 | 90,92 | 96,13 | 70,90 | 71,56 |
2014 | 122,31 | 129,65 | 52,27 | 61,97 | 97,62 | 97,14 | 62,89 | 69,94 | 72,72 | 97,54 | 70,98 | 69,63 |
2015 | 121,64 | 129,21 | 56,55 | 59,48 | 100,04 | 98,45 | 63,88 | 67,62 | 77,18 | 98,95 | 72,68 | 67,69 |
2016 | 130,12 | 128,77 | 59,10 | 56,98 | 101,30 | 99,76 | 63,32 | 65,29 | 81,53 | 100,36 | 81,30 | 65,75 |
2017 | 133,06 | 128,33 | 54,26 | 54,49 | 99,40 | 101,07 | 61,72 | 62,97 | 86,02 | 101,77 | 74,77 | 63,81 |
2018 | 132,57 | 127,88 | 50,42 | 51,99 | 99,38 | 102,38 | 56,95 | 60,65 | 86,96 | 103,18 | 78,61 | 61,88 |
2019 | 127,80 | 127,44 | 49,93 | 49,50 | 100,51 | 103,69 | 55,82 | 58,32 | 84,49 | 104,59 | 77,40 | 59,94 |
2020 | 103,96 | 127 | 49,92 | 47 | 100,77 | 105 | 53,12 | 56 | 84,37 | 106 | 77,12 | 58 |
2021 | 118,27 | 125,32 | 46,26 | 50,53 | 100,79 | 100,59 | 50,49 | 51,11 | 80,01 | 81,13 | 81,38 | 73,91 |
2022 | 122,84 | 51,14 | 100,41 | 49,09 | 77,89 | 70,70 | ||||||
2023 | 120,36 | 51,75 | 100,24 | 47,08 | 74,66 | 67,49 | ||||||
2024 | 117,88 | 52,35 | 100,06 | 45,07 | 71,42 | 64,27 | ||||||
2025 | 115,40 | 52,96 | 99,88 | 43,06 | 68,18 | 61,06 |
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Nacionalni cilj Slovenije do leta 2020 je bil, da se izpusti TGP ne bodo povečali za več kakor 4 % glede na leto 2005 in se nanaša na izpuste virov, ki niso vključeni v shemo EU-ETS, niti v sektor LULUCF. Obveznosti so bile določene za celotno obdobje 2013−2020, ciljna vrednost za leto 2013 je znašala 12.324 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.307 kt CO2 ekv. Cilji za vmesna leta so sledili linearnemu povečevanju med tema letoma. V obdobju po letu 2021 se je Slovenija v skladu z Uredbo o delitvi truda (Effort Sharing Regulation) obvezala na 27-odstotno znižanje izpustov TGP do leta 2030 v primerjavi z izpusti v letu 2005. V trenutno veljavnem Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), je bil cilj do leta 2030 vsaj 20-odstotno znižanje izpustov neETS glede na leto 2005, osnutek predloga posodobitve pa ta cilj zvišuje na 28- do 31-odstotno znižanje.
Skupni letni izpusti neETS so leta 2005 znašali 11.888 kt CO2 ekv. Najvišjo vrednost so z 12.986 kt CO2 ekv dosegli leta 2008, najnižjo pa leta 2020 z 9.878 kt CO2 ekv. V letu 2021 so se izpusti glede na leto prej povečali za 5,5 % in so znašali 10.424 kt CO2 ekv. V obdobju 2005−2021 so se izpusti zmanjšali za 12,3 % oz. za 1.464 kt CO2 ekv.
Doseganje nacionalnega cilja
V letu 2021 so bili izpusti neETS precej nižji od ciljne vrednosti za to leto, in sicer za 8,6 %, kar pomeni, da je bila Slovenija uspešna pri izpolnjevanju zastavljenega cilja.
Sektorski letni izpusti
Sektorski deleži so bili leta 2021 naslednji: promet: 49,9 %; kmetijstvo: 17,4 %; druga področja oz. široka raba (ki vključuje rabo goriv v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu): 12,1 %; raba goriv v industriji in gradbeništvu ter procesni izpusti (samo neETS): 11,6 %; proizvodnja električne energije in toplote (samo neETS): 4,9 %; in odpadki: 4,1 %.
Gibanje izpustov v sektorjih
Sektorska slika gibanja izpustov je mnogo bolj razgibana od skupnih izpustov. Promet je edini sektor, v katerem so se izpusti v obdobju 2005−2021 močno povečali, in sicer za 804 kt CO2 ekv oz. za 18,3 %. Manjše povečanje je bilo zabeleženo tudi v kmetijstvu. V ostalih sektorjih neETS so se izpusti v istem obdobju zmanjšali za skupno 2.285 kt CO2 ekv. Izpusti TGP so se v zadnjem letu povečali samo v prometu, v kmetijstvu so ostali enaki, v vseh drugih sektorjih pa so se zmanjšali, najbolj v sektorju druga področja.
Indikativni sektorski cilji
Sektorji se med seboj razlikujejo tudi glede doseganja indikativnih sektorskih ciljev, ki so bili do leta 2020 zastavljeni v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), do leta 2030 pa v NEPN.
V prometu, ki ima največji, skoraj 50-odstotni delež v izpustih neETS, se trend ponovno spreminja. Potem ko so izpusti v letu 2017 dosegli najvišjo vrednost v obdobju 2013−2020 in so bili skoraj 5 odstotnih točk nad ciljno vrednostjo v letu 2020, so se po 0,4-odstotnem zmanjšanju v letu 2018, 3,6-odstotnem v letu 2019 in celo 18,7-odstotnem v letu 2020, povsem obrnili in bili 23 odstotnih točk pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Indikativni cilj za leto 2020 je tako bil dosežen, vendar pa njegovo doseganje ni bilo posledica ukrepov na področju prometa, temveč predvsem zunanjih okoliščin zaradi svetovne pandemije koronavirusa. Že v letu 2021 so se izpusti zvišali za dobrih 12 % in so se znatno približali indikativni ciljni vrednosti za leto 2021, ki je bila določena kot linearna trajektorija med izpusti leta 2019 in ciljnimi vrednosti v letu 2030 iz NEPN. Treba je zagotoviti dolgoročno obvladovanje izpustov v prometu z izvajanjem ukrepov, ki pa so kratkoročno odvisni tudi od razmerij med cenami pogonskih goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Sektor ostaja kritičen z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev.
V kmetijstvu so bili izpusti leta 2021 za 0,2 odstotne točke nad ciljno vrednostjo za to leto. Glede na preteklo leto so ostali nespremenjeni. Dolgoročni trendi so stabilni, spremembe počasne. Izpusti v tem sektorju so leta 2020 dosegli indikativni zastavljeni cilj. Delež izpustov iz kmetijstva v skupnih izpustih neETS se je glede na pretekle številke sicer povečal (npr. glede na evidence poročane preteklo leto za 0,4 odstotne točke), kar je posledica uporabe novih pretvorbenih faktorjev za CH4 in N2O*1 (t.i. GWP), ki se uporabljajo za izračun izpustov v obdobju 2021−2030. To na doseganje ciljev sicer ni imelo velikega vpliva, saj se cilji ob upoštevanju ciljne relativne spremembe vsako leto znova preračunajo glede na zadnje vrednosti za izhodiščne izpuste iz leta 2005.
V široki rabi so se izpusti v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšali, sledili sta dve leti rasti, v obdobju 2017–2019 so se ponovno zmanjševali, v letu 2020 ostali nespremenjeni in nato leta 2021 nadaljevali zmanjševanje. Letno zmanjšanje je bilo, kljub hladnejši zimi, leta 2021 skoraj 8-odstotno, kot posledica zmanjšanja rabe tekočih goriv. Medtem ko indikativni cilj za leto 2020 v tem sektorju ni bil dosežen, zaostanek je bil 2,9 odstotne točke, je bil leta 2021 dosežen in presežen za 4,3 odstotnih točk. Tudi temu sektorju bo treba z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev posvetiti dodatno pozornost.
Indikativni sektorski cilj za leti 2020 in 2021 je dosegel tudi sektor proizvodnje električne energije in toplote, ki pa predstavlja v izpustih neETS le manjši, 5-odstotni delež. V industriji od leta 2013 dalje ni mogoče zaslediti trenda večjega zmanjševanja, kar je posledično pripeljalo do tega, da indikativna cilja za leti 2020 in 2021 nista bila dosežena. v Leta 2021 je bil zaostanek za ciljem 7 odstotnih točk. Sektor ima v izpustih neETS 11,6-odstotni delež.
Izpusti iz ravnanja z odpadki so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševali skladno z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2021, v letu 2021 so se zmanjšali za 5 %. Sektorski izpusti so tako dosegli indikativna cilja za obe leti, 2020 in 2021.
Izpolnitev vseh indikativnih sektorskih ciljev za neETS iz NEPN bi leta 2030 po projekcijah privedla do zmanjšanja izpustov glede na leto 2005, ki je za skoraj 5 odstotnih točk večje od cilja zapisanega v trenutno veljavnem NEPN iz leta 2020 (20-odstotno zmanjšanje izpustov neETS). To pomeni, da nedoseganje sektorskih ciljev ne pomeni nujno nedoseganja cilja glede zmanjšanja izpustov neETS, ambiciozni sektorski cilji pa so potrebni za dolgoročno obvladovanje izpustov TGP ter doseganje ciljnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije in ciljev na področju učinkovite rabe energije.
Slika (Slika PO01-5) prikazuje spremembe izpustov TGP v obdobju 2005‒2021, in sicer v odstotkih in v količinah izpustov. Očitna je problematika industrije in prometa ter njuno nedoseganje ciljev, medtem ko vsi ostali sektorji ciljem sledijo. Prispevek k zmanjšanju je po absolutni in relativni vrednosti največji v široki rabi, kjer se tudi izvaja največ ukrepov, po absolutni vrednosti sledi industrija, po relativnem zmanjšanju pa odpadki.
Opomba:
*1 Novi faktorji (t.i. AR5) so za CH4 28, za N2O 265, stari (t.i. AR4) pa so bili za CH4 25 in za N2O 298.
Cilji povzeti po:
Cilji za obdobje 2013‒2020 so povzeti po Odločbi 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, stran 136), Sklepu Komisije z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih izpustov za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90 z dne 28. 3. 2013, stran 106), Izvedbenem sklepu Komisije št. 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih izpustov za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 292 z dne 1. 11 .2013, stran 19) in Sklepu Komisije (EU) 2017/1471 z dne 10. avgusta 2017 o spremembi Sklepa 2013/162/EU zaradi pregleda dodeljenih letnih izpustov za države članice za obdobje od 2017 do 2020 (UL L 209, 12.8.2017, strani 53–55) in OP TGP.
Cilji za obdobje 2021‒2020 so povzeti po Uredbi (EU) 2023/857 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnjevanje zavez iz Pariškega sporazuma in Uredbe (EU) 2018/1999 ter NEPN.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Za izračun izpustov neETS so potrebni izpusti iz uradnih evidenc za poročanje UNFCCC in EU, ter preverjeni izpusti virov ETS.
Izpusti TGP poročani leta 2023 so se glede na izpuste poročane v preteklih letih spremenili zaradi uporabe novih pretvorbenih faktorjev za preračun v CO2 ekvivalent (t.i. GWP). Za izpuste v obdobju 2021‒2030 se skladno z odločitvami EU in tudi UNFCCC uporabljajo GWP iz 5. poročila IPCC (AR5), prej pa so se uporabljali faktorji iz AR4. Spremenili so se faktorji za vse snovi, razen za CO2, kjer je faktor 1 (npr. za CH4 iz 25 na 28, za N2O iz 298 na 265).
Metodologija obdelave podatkov:
Izpusti neETS se izračunajo kot razlika med celotnimi izpusti na ravni države in izpusti ETS zavezancev brez izpustov iz domačega letalstva. Prikaz sektorjev v kazalcu je nekoliko drugačen od sektorjev CRF v uradnih evidencah, in sicer so pod industrijo združeni izpusti CRF sektorjev 1.A.2 Zgorevanje goriv v industriji, 2. Industrijski procesi in 3. Raba topil in drugih izdelkov, v Proizvodnji električne energije in toplote pa sta združena CRF sektorja 1.A.1. Proizvodnja električne energije in toplote ter 1.B Ubežni izpusti. Ostali sektorji se ujemajo.
Podatki od leta 2021 naprej so izračunani z uporabo novih GWP vrednosti (AR5). Izpusti TGP iz sektorja ETS se za leta 2005−2013 ne preračunavajo po novi metodologij, saj gre izključno za izpuste ogljikovega dioksida, se pa upoštevajo spremembe obsega ETS.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Evidence izpustov, poročane |
kt CO2 ekv |
ARSO*2 |
2005−2021 |
prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto; |
enkrat letno |
22. 9.2023 |
da |
Preverjeni izpusti ETS |
kt CO2 |
ARSO (preko spletne pošte) |
2005−2021 |
maja za preteklo leto |
enkrat letno |
22. 9.2023 |
da |
Prva ocena nacionalnih izpustov |
kt CO2 ekv |
ARSO*3 |
2005−2021 |
podatek je 31. 7. za preteklo leto poročan Evropski komisiji |
enkrat letno |
22. 9.2023 |
da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Opombi:
*2 https://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/