Skupni izpusti TGP v sektorju EU-ETS so že četrto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, v zadnjem letu so se znižali za skoraj 7 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je predvsem posledica precej nižjih izpustov TGP v transformacijah. Na ravni EU je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.
Kazalec prikazuje izpuste toplogrednih plinov v Sloveniji iz virov, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti TGP v EU (EU-ETS). Izpusti so energetskega in procesnega izvora in so posledica zgorevanja goriv in kemičnih reakcij v industrijskih procesih ter izpusta CO2 zaradi razžveplanja dimnih plinov. Za celotno časovno vrsto je predpostavljen obseg podjetij, kot je določen v tretjem trgovalnem obdobju od leta 2013.
Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost
Transformacije [kt CO2 ekv] | Predelovalne dejavnosti [kt CO2 ekv] | Industrijski procesi [kt CO2 ekv] | Skupne emisije EU-ETS [kt CO2 ekv] | |
---|---|---|---|---|
2005 | 6301,15 | 1395,26 | 1055,72 | 8752,13 |
2006 | 6339,86 | 1416,25 | 1094,44 | 8850,55 |
2007 | 6578,54 | 1397,86 | 1076,41 | 9052,81 |
2008 | 6404,89 | 1373,72 | 976,79 | 8755,40 |
2009 | 6103,11 | 1156,34 | 676,11 | 7935,56 |
2010 | 6208,95 | 1137,08 | 656,97 | 8003,00 |
2011 | 6211,61 | 1044,23 | 685,39 | 7941,23 |
2012 | 5901,18 | 999,62 | 680,87 | 7581,68 |
2013 | 5617,13 | 1038,92 | 732,39 | 7388,44 |
2014 | 4329,02 | 1054,52 | 730,22 | 6113,76 |
2015 | 4420,89 | 1000,03 | 687,08 | 6108,00 |
2016 | 4781,13 | 904,53 | 683,40 | 6369,05 |
2017 | 4741,09 | 1062,87 | 764,31 | 6568,27 |
2018 | 4605,80 | 1087,24 | 797,31 | 6490,34 |
2019 | 4388,07 | 1071,64 | 792,70 | 6252,41 |
2020 | 4326,59 | 1023,62 | 744,14 | 6094,35 |
2021 | 3986,64 | 959,76 | 735,45 | 5681,85 |
Na ravni EU*1 je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.
Opomba:
*1 V EU-ETS so vključeni EU-27, Lichtenstein, Islandija in Norveška.
.
K izpustom EU-ETS v Sloveniji prispevajo trije sektorji. Največji vir so transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote, ki so leta 2021 predstavljale 70,1-odstotni delež. Zaradi visokega deleža ponavadi določajo tudi trend skupnih izpustov EU-ETS, kar se je zgodilo tudi v letu 2021. V transformacijah so se izpusti zmanjšali za 7,9 %, skupni izpusti EU-ETS pa za 6,8 % v primerjavi z letom prej. Zmanjšanje v letu 2014 je bilo posledica zaustavitev Termoelektrarne Trbovlje in bloka 3 v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ter manjšega skupnega obsega proizvodnje v TEŠ. Gibanje v ostalih letih sledi proizvodnji električne energije, izjema je bilo leto 2015, ko se je zaradi večjega izkoristka novega bloka TEŠ proizvodnja električne energije bolj povečala kot izpusti.
Ostala dva vključena sektorja sta predelovalna dejavnost oz. zgorevanje goriv v industriji s 16,9-odstotnim deležem v skupnih izpustih EU-ETS ter industrijski procesi s slabim 13-odstotnim deležem. Leta 2021 so se izpusti iz zgorevanja goriv povečali za dobrih 6 %, procesni izpusti pa za 1,3 %. V primerjavi z letom 2005 so se izpusti iz zgorevanja goriv zmanjšali za 31 %, procesni izpusti pa povečali za 4,4 %.
Izpusti v sektorju EU-ETS so leta 2021 znašali 5.682 kt CO2 ekv in so predstavljali 35 % vseh izpustov v Sloveniji. V obdobju 2017–2021 so se skupni izpusti zmanjšali za 13,5 %. V celotnem opazovanem obdobju 2005–2021 so se skupni izpusti EU-ETS zmanjšali za 32,4 %. Največji, 9.053 kt CO2 ekv, so bili v letu 2007, najmanjši pa s 5.682 kt CO2 ekv prav v letu 2021.
Cilji in pravna podlaga
Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Vsi podatki so iz registra emisijskih kuponov na spletni strani ARSO. Zavezanci poročajo o količini izpustov toplogrednih plinov. Izračune in količine po predpisanem postopku preverjajo preveritelji, ki o tem tudi pisno poročajo.
Metodologija obdelave podatkov:
Sektorska razdelitev izpustov ETS je narejena na podlagi razvrstitve podjetij glede na njihovo dejavnost in procese. Leta 2013 je prišlo do spremembe v shemi EU-ETS. Za obdobje 2005–2012 so izpusti EU-ETS, zaradi primerljivosti gibanja izpustov v celotnem obdobju, določeni ob predpostavki enakega obsega podjetij, ki so vključena v ETS, kot to velja po letu 2012.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Preverjeni izpusti ETS | kt CO2 ekv | ARSO, poslano po elektronski pošti |
2005−2021 |
maja za leto preteklo leto |
enkrat letno |
20. 4. 2023 |
/ |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni