[PO27] Letni izpusti TGP iz ETS
Ključno sporočilo
Skupni izpusti v sektorju EU-ETS so se po dveh letih rasti leta 2018 zmanjšali, in sicer za 1,2 % v primerjavi z letom prej. Zmanjšanje je posledica manjših izpustov iz transformacij oz. proizvodnje električne energije in toplote. V obdobju 2005‒2018 so se izpusti v tem sektorju zmanjšali za 26 %. Na ravni EU-28 je za sektor EU-ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 21 % do leta 2020 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU-28 in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja. Prva ocena za leto 2019 kaže na zmanjšanje izpustov sektorja EU-ETS za 4,3 %.
Definicija
Kazalec prikazuje izpuste toplogrednih plinov v Sloveniji iz virov, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti TGP v EU (EU-ETS). Izpusti so energetskega in procesnega izvora in so posledica zgorevanja goriv in kemičnih reakcij v industrijskih procesih ter izpusta CO2 zaradi razžveplanja dimnih plinov. Za celotno časovno vrsto je predpostavljen obseg podjetij, kot je določen v tretjem trgovalnem obdobju od leta 2013.
Grafi
| Transformacije | Predelovalne dejavnosti | Industrijski procesi | Skupni izpusti EU-ETS | |
|---|---|---|---|---|
| 2005 | 6301,15 | 1395,26 | 1055,72 | 8752,13 |
| 2006 | 6339,86 | 1416,25 | 1094,45 | 8850,55 |
| 2007 | 6578,54 | 1397,86 | 1076,41 | 9052,81 |
| 2008 | 6404,89 | 1371,74 | 976,80 | 8753,42 |
| 2009 | 6103,11 | 1154,50 | 676,11 | 7933,72 |
| 2010 | 6208,95 | 1134,53 | 656,97 | 8000,45 |
| 2011 | 6211,61 | 1041,97 | 685,39 | 7938,97 |
| 2012 | 5901,18 | 997,17 | 680,87 | 7579,23 |
| 2013 | 5617,13 | 1038,92 | 733,93 | 7389,98 |
| 2014 | 4329,02 | 1054,52 | 731,75 | 6115,29 |
| 2015 | 4420,89 | 1000,03 | 688,67 | 6109,59 |
| 2016 | 4781,13 | 1012,00 | 685,54 | 6478,66 |
| 2017 | 4741,09 | 1062,87 | 766,07 | 6570,03 |
| 2018 | 4605,80 | 1087,24 | 798,88 | 6491,91 |
Cilji
Za kazalec cilj ni določen.
Komentar
Izpusti EU-ETS so razdeljeni na tri podsektorje. Največji vir so transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote, ki so leta 2018 predstavljale 70,9-odstotni delež. Podsektor transformacije je leta 2018 zabeležil 2,9-odstotno zmanjšanje, skupne izpusti pa so se v primerjavi z letom prej zmanjšali za 1,2 %. Zmanjšanje v letu 2014 je bilo posledica zaustavitev Termoelektrarne Trbovlje in bloka 3 v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ter manjšega skupnega obsega proizvodnje v TEŠ. Gibanje v ostalih letih sledi proizvodnji električne energije, tudi zmanjšanje izpustov v letu 2018 je bilo posledica manjše proizvodnje termoelektrarn oz. termoelektrarn toplarn. Izjema je bilo leto 2015, ko se je zaradi večjega izkoristka novega bloka TEŠ proizvodnja električne energije bolj povečala kot izpusti.
Ostala dva podsektorja sta predelovalna dejavnost oz. zgorevanje goriv v industriji s 17-odstotnim deležem v skupnih izpustih EU-ETS ter industrijski procesi z 12-odstotnim deležem. Leta 2018 so se izpusti iz zgorevanja goriv povečali za 2,3 %, procesne emisije pa za 4,3 %. V primerjavi z letom 2005 so se izpusti iz zgorevanja goriv zmanjšali za 22 %, procesne emisije pa za 24 %.
Izpusti v sektorju EU-ETS so leta 2018 znašali 6.492 kt CO2 ekv in so predstavljali 37 % vseh izpustov v Sloveniji. Po 6-odstotni rasti v letu 2016 in 1,4-odstotni rasti v letu 2017 so se skupni izpusti leta 2018 v primerjavi z letom prej zmanjšali za 1,2 %. V celotnem opazovanem obdobju 2005–2018 so se skupni izpusti EU-ETS zmanjšali za 26 %. Največji, 9.053 kt CO2 ekv, so bili v letu 2007, najmanjši pa s 6.110 kt CO2 ekv leta 2015.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilj ni določen.
Metodologija izračuna
Sektorska razdelitev izpustov ETS je narejena na podlagi razvrstitve podjetij glede na njihovo dejavnost in procese. Leta 2013 je prišlo do spremembe v shemi EU-ETS. Za obdobje 2005–2012 so izpusti EU-ETS, zaradi primerljivosti gibanja izpustov v celotnem obdobju, določeni ob predpostavki enakega obsega podjetij, ki so vključena v ETS, kot velja po letu 2012. Vsi podatki so iz registra emisijskih kuponov na spletni strani ARSO. Zavezanci poročajo o količini izpustov toplogrednih plinov. Izračune in količine po predpisanem postopku preverjajo preveritelji, ki o tem tudi pisno poročajo.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Za kazalec cilj ni določen.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Letni izpusti TGP iz ETS je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Letni izpusti TGP iz ETS
|
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
|---|---|---|---|---|
|
Preverjeni izpusti ETS |
kt CO2 ekv |
ARSO |
maja za leto preteklo leto |
13.04.2020 |
Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Glej informacije za kakovost kazalca [PS03] Izpusti toplogrednih plinov.
Prednosti in slabosti kazalca
V metodologiji in podatkih za izračun kazalca ni vrzeli.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
