Kazalec prikazuje posedovanje dobrin po gospodinjstvih, ki kažejo tudi na potrošniške navade, število članov, namen rabe energije v gospodinjstvih, koliko si lahko  gospodinjstva privoščijo in samooceno zadovoljstva z življenjem.

Zasebna gospodinjstva so gospodinjstva z enim, dvema oziroma več osebami, ki skupaj zavzemajo celotno ali del stanovanjske enote in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe.

Stavbe, hrana in prevozi skupaj povzročijo od 70 % do 80 % vseh vplivov na okolje, od onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov do rabe virov, tal in ravnanja z odpadki.

Cilj trajnostne potrošnje in proizvodnje je "narediti več in boljše z manj”. Trajnostna potrošnja zadeva življenjski slog, nakupovalne navade ter način uporabe izdelkov in storitev, ter končno ravnanje po izrabi.

Število članov gospodinjstev

Januarja 2015 je bilo 820.541 zasebnih gospodinjstev, v katerih je živelo 2.024.604 prebivalcev (98,1 %), preostala so skupinska in posebna gospodinjstva. Povprečna velikost gospodinjstva je bila 2,47 člana. Primerjava med leti kaže, da se je zmanjšalo število štiričlanskih in povečalo število tričlanskih gospodinjstev. Tretjina vseh gospodinjstev je enočlanskih in število gospodinjstev z manjšim številom članov še naprej narašča.

Po podatkih Eurostata so bila v letu 2017 prav tako tretjina gospodinjstev v EU gospodinjstva z eno osebo, in trend narašča.

Ostarelost enočlanskih gospodinjstev (38 % je starih 65 ali več let) prinaša s seboj številne zdravstvene, socialne in splošne družbene in okoljske izzive.

Posedovanje dobrin v gospodinjstvih

Barvni televizor, hladilnik, pralni stroj in mobilni telefon so dobrine, ki jih imajo skoraj v vseh gospodinjstvih (96.2 % : 98.2 % : 96.4 % : 96 % leta 2015). Visok je tudi delež radijskih sprejemnikov - 84.6%, osebnih avtomobilov - 81.9 % in osebnih računalnikov - 75.2 %. Zanimivo, da se je leta 2015 znižal delež zamrzovalnih omar ali skrinj, na 61 %, medtem ko je bilo leta 1993 le-teh 81.3 %. Močan porast je zaznati pri deležu videokamer, strojih za sušenje perila, pomivalnih strojih in mikrovalovnih pečicah. Nasprotno pa se je delež koles v opazovanem obdobju znižal in je bil leta 2015 le še 55% v primerjavi z 65.9 % leta 1993.

Namen rabe električne energije (GWh) v gospodinjstvih

V gospodinjstvih največ električne energije porabimo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov ter kuhanje in  razsvetljavo. Podatki razkrivajo, da je v opazovanem obdobju (2009-2016) poraba elektrike nekoliko upadla za razsvetljavo, kuhanje in delovanje nekaterih velikih gospodinjskih aparatov – ali gre to na račun energijsko učinkovitejših aparatov in sijalk, ali celo za večjo ozaveščenost o varčevanju z energijo?

Zmožnosti gospodinjstev

Kaj si lahko gospodinjstva privoščijo od počitnic, mesnih ali vegi obrokov ter ko pride do nepričakovanih izdatkov? Kot kažejo podatki se zmožnosti gospodinjstev povečujejo (2008 – 2017), tako da lahko resnejši problem izzovejo le nepričakovani izdatki – za nekaj več kot polovico gospodinjstev.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva si je v letu 2017 finančno lahko privoščilo 72 % gospodinjstev. Z vidika tipa gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (87 %), najmanjši pa med enočlanskimi gospodinjstvi (60 %). Gospodinjstva, ki so s svojimi dohodki lahko oz. zelo lahko preživela mesec, so si skoraj vsa lahko privoščila počitnice (97 %). Nepričakovane izdatke v višini 600 EUR bi si v letu 2017 lahko privoščilo 59 % gospodinjstev. Takih gospodinjstev, ki so mesec preživela težko oz. zelo težko, hkrati pa so ocenila, da bi si lahko privoščila nepričakovane izdatke, je bilo 17 %. Od gospodinjstev, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, bi si nepričakovane izdatke lahko privoščilo 93 %. Mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan pa si je lahko leta 2017 privoščilo 92 % vprašanih.

Samoocena zadovoljstva z življenjem

Samoocena zadovoljstva z življenjem je relativno visoka (7,2 od 10, za Slovenijo). S svojim življenjem so nekaj bolj zadovoljni v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem, nekoliko manj na Koroškem in Posavju. Stopnji obeh tveganj, revščine in socialne izključenosti, sta najvišji v posavski in podravski statistični regiji.

Podatki kažejo, da stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj dviga zdravstveno stanje oseb. Tisti, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, so bili tudi najbolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna samoocena 8,2).

Po podatkih SURS je bil delež resno materialno prikrajšanih oseb največji v zasavski (11,9 %), najmanjši pa v goriški statistični regiji (2,3 %). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem pa je bila v obeh teh dveh regijah skoraj enaka (7,2 oz. 7,3). To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem verjetno dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, prostim časom ipd.

Povprečno število oseb v gospodinjstvih EU

Leta 2017 je povprečna velikost gospodinjstva v EU-28 znašala 2,3 člana. Največja povprečna velikost gospodinjstva je bila zabeležena na Hrvaškem (2,8 članov), najmanjša pa na Švedskem (1,9 članov), v Nemčiji in na Danskem (obe 2,0 člana). Največji upad od leta 2007 je bil opazen v Litvi, s povprečno velikostjo gospodinjstva, ki se je gibala od 2,6 članov leta 2007 na 2,1 člana leta 2017. Če pogledamo število oseb v gospodinjstvu, je skoraj dve tretjini vseh gospodinjstev v EU-28 sestavljalo ena ali dve osebi v letu 2017. Najpogostejša vrsta gospodinjstev je bila tista, ki jo sestavlja ena oseba, to je ena tretjina (33,6%) skupnega števila gospodinjstev. Ta skupina je zabeležila tudi največje povečanje od leta 2007 do leta 2017 (3,7 odstotne točke (pp)). Gospodinjstva, sestavljena iz dveh oseb, so leta 2017 znašala 31,9% celotnega števila gospodinjstev (od leta 2007 se je povečalo za 0,8 odstotne točke). V zadnjem desetletju se je relativna pomembnost večjih gospodinjstev zmanjšala, največje zmanjšanje pa je bilo zabeleženo med tistimi gospodinjstvi, ki jih sestavljajo štiri osebe (padec 1,9 odstotne točke).

Politični okvir

Krovni okoljski dokument - osnutek - Nacionalni program varstva okolja 2030 (NPVO 2030) izpostavlja – poleg osnovnega, to je boljše okolje za življenje v Sloveniji – naslednje cilje:

-   varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala,

-   gospodarno ravnanje z viri in nizkoogljično gospodarstvo,

-   varstvo pred škodljivimi vplivi onesnaženega okolja.

Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse.

Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni posameznika se kakovostno življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, zdravem in čistem okolju ter vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe. Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so:

• vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
• učenje za in skozi vse življenje,
• visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
• ohranjeno zdravo naravno okolje in
• visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Strategija ima 12 ciljev in po največ troje kazalnikov za vsak cilj.

Trajnostna potrošnja

Po navedbah Evropske komisije državljani EU predstavljajo manj ko 10 % svetovnega prebivalstva, a porabijo polovico svetovne proizvodnje mesa, četrtino proizvedenega papirja in 15 % energije.

V raziskavi Environmental Impact Assessment of Household Consumption, 2015, so analizirali okoljski vpliv potrošnje gospodinjstev glede na porabo virov, vode in zemljišč ter izpuste toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo in uporabo izdelkov in storitev. Gospodinjstva s svojo porabo prispevajo več kot 60% globalnih emisij toplogrednih plinov in med 50% in 80% celotne porabe zemljišč, virov in vode. Izkazuje se pomembna povezanost med izdatki gospodinjstev in njihovimi vplivi na okolje, ki jih povzroča naraščajoče povpraševanje po ne nujno potrebnih izdelkih široke potrošnje. Mobilnost, stavbe in hrana so najpomembnejše kategorije porabe na okoljskih odtisih. Na svetovni ravni živila predstavljajo 48% in 70% vplivov gospodinjstev na kopenske in vodne vire, pri čemer se poraba mesa, mleka in predelane hrane hitro poveča z dohodkom. Gospodinjstva imajo relativno velik nadzor nad svojo porabo, vendar pogosto nimajo točnih in konkretnih informacij o tem, kako izboljšati lastno okoljsko učinkovitost.

Trajnostna potrošnja je poraba blaga in storitev, ki imajo najmanjši možni vpliv na okolje, so družbeno pravične in ekonomsko upravičene, hkrati pa izpolnjujejo osnovne potrebe ljudi po vsem svetu. Trajnostna potrošnja je namenjena vsem, v vseh sektorjih in vseh državah, od posameznika do vlad. V zadnjih 50 letih je svetovno prebivalstvo porabilo več blaga in storitev kot skupno število vseh prejšnjih generacij (Tillard 2000). Ta rast porabe je spodbudila gospodarsko rast, degradacijo okolja in izboljšala kakovost življenja za mnoge. Vendar se vzorci potrošnje med razvitimi državami in državami v razvoju zelo razlikujejo. Tillard (2000) ugotavlja, da najbogatejša petina sveta predstavlja 86% potrošnje (danes je ta odstotek zagotovo še višji, o.p.), medtem ko najrevnejša petina predstavlja približno en odstotek porabe. Prekomerno izkoriščanje naravnih virov, ki jih poganja eksponentna gospodarska rast, ne bo rešila zgolj tehnologija. Potrebni so tudi novi vzorci potrošnje, pa tudi družbene novosti, ki ločujejo ustvarjanje blaginje in kakovosti življenja od degradacije okolja. Skupna raba namesto lastništva je le en primer novega življenjskega sloga in novih poslovnih modelov, ki se razvijajo.