KAZALCI OKOLJA

Kazalec prikazuje količino proizvedene odpadne embalaže na prebivalca, ločitev povezanosti nastale količine embalaže od bruto domačega proizvoda, količino nastale in predelane odpadne embalaže glede na vrsto materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže glede na cilje.

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uradni list RS 84/2006, 106/06 in 110/2007). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v 3. členu zgoraj omenjene uredbe.


Grafi

Slika OD13-1: Količina nastale odpadne embalaže na prebivalca v Sloveniji in EU
Viri:

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2005;
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006
Slovenija kg/prebivalca 79 89 91 81 84 102
EU 15 kg/prebivalca 172 176 174 197
EU 25 kg/prebivalca 168
Slika OD13-2: Gibanje skupne količine odpadne embalaže in BDP
Viri:

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2005;
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005
odpadna embalaža t 157481 177547 182000 161507 168630
BDP mio EUR 22099 23673 24876 26257 27626
odpadna embalaža indeks (2001=100) 100 113 116 103 107
BDP indeks (2001=100) 100 107 113 119 125
Slika OD13-3: Količina nastale in predelane odpadne embalaže glede na vrsto materiala
Viri:

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2005;
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
2001 - nastala 2001 - predelana 2002 - nastala 2002 - predelana 2003 - nastala 2003 - predelana 2004 - nastala 2004 - predelana 2005 - nastala 2005 - predelana
steklo t 24118 np 21842 np 22823 np 26228 4694 25650 10405
plastika t 29883 3026 31463 4529 32598 2517 32345 8305 33940 11507
papir in lepenka t 45891 np 57575 np 52120 np 52202 39880 56030 43339
kovine t 13329 np 13769 np 14506 np 13798 3315 13120 4633
les t 36510 np 44972 np 34393 np 28520 13416 31590 9728
drugo t 385 np 642 np 864 np 8414 214 8300 66
skupaj t 157480 12252 177547 21396 164390 21445 161507 69824 168630 79678
2006 - nastala 2006 - predelana
steklo t 31259 11902
plastika t 47348 18304
papir in lepenka t 70416 46760
kovine t 18077 3443
les t 36182 14204
drugo t 899 79
skupaj t 204181 94692
Slika OD13-4: Delež predelane odpadne embalaže in ciljni delež
Viri:

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2005; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 cilj 2007 cilj 2012
steklo % np np np 18 41 38.1 15 60
plastika % 10 14 8 26 34 38.7 15 22.5
papir in lepenka % np np np 77 77 66.4 15 60
kovine % np np np 24 35 19 15 50
les % np np np 47 31 39.3 15 15
skupaj (našteti materiali) % np np np 45 50 46.3 25 np
skupaj (vsa embalaža) % 8 12 13 43 47 46.4 50 60
Slika OD13-5: Delež reciklirane odpadne embalaže in ciljni delež
Viri:

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2005; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 cilj 2012
steklo % 18 41 38 60
plastika % 19 34 39 22.5
papir in lepenka % 76 77 66 60
kovine % 24 35 19 50
les % 5 21 5 15
drugo % 2 1 9 np
skupaj (vsa embalaža) % 34 45 40 55-80

Cilji

- zagotoviti je treba predelavo odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže; reciklirati je treba med najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže; za posamezno vrsto embalažnega materiala, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže, je treba zagotoviti najmanj naslednje deleže recikliranja: 60 % mase za steklo, 60 % mase za papir in karton, 50 % mase za kovine, 22,5 % mase za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko, 15 % mase za les (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, 2006)
- 50 % predelave skupne mase odpadne embalaže do konca leta 2007; od tega 25 % skupne mase naslednjih materialov: papir in lepenka, plastika, les, kovine in steklo in od tega najmanj 15 % mase posameznega materiala ter 60 % masni delež predelave do konca leta 2012; 55 – 80 % masni delež reciklaže, od tega steklo 60 %, papir in karton 60 %, kovine 50 %, plastika 22,5% (izključno recikliranje nazaj v plastiko), les 15% (Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012).


Letne količine odpadne embalaže nihajo med 16 in 20 tisoč tonami letno. Leta 2005 je nastalo 204.181 ton odpadne embalaže oz. 102 kg na prebivalca. Odpadna embalaža vključuje vso embalažo, dano na trg v Sloveniji z blagom, servisno embalažo in embalažo za enkratno uporabo, dano na trg v Sloveniji, ter embalažo, ki so jo uvozili končni uporabniki. Pri tem predpostavljamo, da iz te embalaže, ki je bila dana na trg, v istem letu nastane odpadna embalaža. V letu 2006 je nastalo 70.416 ton papirja in lepenke, 47.348 t plastike, 36.182 t lesa, 31.259 t stekla, 18.077 t kovin ter 899 ton drugih embalažnih materialov.

Količina nastale odpadne embalaže je do leta 2003 rasla skupaj z BDP, po letu 2003 pa smo že bližje želeni prekinitvi povezave (decoupling) med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin odpadne embalaže.

Ravnanje z odpadno embalažo sta v letu 2006 zagotavljali dve družbi, SLOPAK ter družba INTERSEROH. V letu v letu 2006 sta družbi skupaj zbrali cca. 160.000 ton odpadne embalaže iz gospodinjstev ter proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za gospodinjsko odpadno embalažo so se na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki', z leta 2001, postopno vzpostavili zbirni centri glede na določeno število prebivalcev v občini. Tako zbrano gospodinjsko odpadno embalažo odvaža lokalna javna služba zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov, ki jo mora oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, slednja pa mora poskrbeti za nadaljnje ustrezno ravnanje.

V letu 2006 smo zagotovili predelavo za 46 % skupne mase odpadne embalaže in se približali cilju za 2007, ki predvideva 50 % predelavo. Pri materialih papir, lepenka, plastika, les, kovine in steklo, smo v letu 2006 dosegli 46 % predelavo in s tem presegli cilj za 2007, ki določa 25 % predelavo. Cilji, ki so predvideni za 2007, so preseženi tudi za posamezne materiale kot so plastika, papir in lepenka, kovine, steklo in les.

Reciklažo smo v letu 2006 zagotovili za 40% odpadne embalaže in se približali cilju za leto 2012, ki predvideva 55 – 80 % reciklažo. Cilj za posamezne materiale smo v letu 2006 presegli pri plastiki ter pri papirju in lepenki. Reciklirali smo 39 % plastike, in 66 % papirja in lepenke. Stekla smo reciklirali 38 % (cilj za 2012 predvideva 60 %), kovin 19 % (cilj za 2012, 50 %) ter lesa 5 % (cilj za 2012, 15 %).

V državah Evropske unije je na splošno zaznati povečanje količin embalaže dane na trg, glede na oceno Evropske agencije za okolje objavljeno v letu 2008. Povečanje količin ni v skladu z direktivo o embalaži in odpadni embalaži katere eden od namenov je preprečevanje nastanka odpadne embalaže. Dosežen oziroma presežen pa je bil pa cilj o 25 % recikliranju odpadne embalaže do leta 2001. Uspešno pa je približevanje tudi cilju, ki je bil zastavljen za leto 2008 in znaša 55 %, saj je bilo v letu 2004 reciklirane 54 % odpadne embalaže. V 25 državah evropske unije je tako v letu 2004 v povprečju nastalo 168 kg odpadne embalaže na prebivalca, zbrane količine so zelo različne od države do države, od 69 kg na prebivalca v Litvi in Slovaški, do 205 kg na prebivalca na Irskem in 209 kg na prebivalca v Italiji. Razliko gre pripisati neenotni metodologiji.


Metodologija

Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2005;
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006.

Seznam uporabljenih virov
EEA, 2008; Generation and recycling of packaging waste (CSI 017)