Kazalec prikazuje količino proizvedene odpadne embalaže na prebivalca, ločitev povezanosti nastale količine embalaže od bruto domačega proizvoda, količino nastale in predelane odpadne embalaže glede na vrsto materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže glede na cilje.

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uradni list RS 84/2006, 106/06 in 110/2007). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v 3. členu zgoraj omenjene uredbe.

Letne količine odpadne embalaže nihajo med 16 in 20 tisoč tonami letno. Leta 2005 je nastalo 204.181 ton odpadne embalaže oz. 102 kg na prebivalca. Odpadna embalaža vključuje vso embalažo, dano na trg v Sloveniji z blagom, servisno embalažo in embalažo za enkratno uporabo, dano na trg v Sloveniji, ter embalažo, ki so jo uvozili končni uporabniki. Pri tem predpostavljamo, da iz te embalaže, ki je bila dana na trg, v istem letu nastane odpadna embalaža. V letu 2006 je nastalo 70.416 ton papirja in lepenke, 47.348 t plastike, 36.182 t lesa, 31.259 t stekla, 18.077 t kovin ter 899 ton drugih embalažnih materialov.

Količina nastale odpadne embalaže je do leta 2003 rasla skupaj z BDP, po letu 2003 pa smo že bližje želeni prekinitvi povezave (decoupling) med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin odpadne embalaže.

Ravnanje z odpadno embalažo sta v letu 2006 zagotavljali dve družbi, SLOPAK ter družba INTERSEROH. V letu v letu 2006 sta družbi skupaj zbrali cca. 160.000 ton odpadne embalaže iz gospodinjstev ter proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za gospodinjsko odpadno embalažo so se na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki', z leta 2001, postopno vzpostavili zbirni centri glede na določeno število prebivalcev v občini. Tako zbrano gospodinjsko odpadno embalažo odvaža lokalna javna služba zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov, ki jo mora oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, slednja pa mora poskrbeti za nadaljnje ustrezno ravnanje.

V letu 2006 smo zagotovili predelavo za 46 % skupne mase odpadne embalaže in se približali cilju za 2007, ki predvideva 50 % predelavo. Pri materialih papir, lepenka, plastika, les, kovine in steklo, smo v letu 2006 dosegli 46 % predelavo in s tem presegli cilj za 2007, ki določa 25 % predelavo. Cilji, ki so predvideni za 2007, so preseženi tudi za posamezne materiale kot so plastika, papir in lepenka, kovine, steklo in les.

Reciklažo smo v letu 2006 zagotovili za 40% odpadne embalaže in se približali cilju za leto 2012, ki predvideva 55 – 80 % reciklažo. Cilj za posamezne materiale smo v letu 2006 presegli pri plastiki ter pri papirju in lepenki. Reciklirali smo 39 % plastike, in 66 % papirja in lepenke. Stekla smo reciklirali 38 % (cilj za 2012 predvideva 60 %), kovin 19 % (cilj za 2012, 50 %) ter lesa 5 % (cilj za 2012, 15 %).

V državah Evropske unije je na splošno zaznati povečanje količin embalaže dane na trg, glede na oceno Evropske agencije za okolje objavljeno v letu 2008. Povečanje količin ni v skladu z direktivo o embalaži in odpadni embalaži katere eden od namenov je preprečevanje nastanka odpadne embalaže. Dosežen oziroma presežen pa je bil pa cilj o 25 % recikliranju odpadne embalaže do leta 2001. Uspešno pa je približevanje tudi cilju, ki je bil zastavljen za leto 2008 in znaša 55 %, saj je bilo v letu 2004 reciklirane 54 % odpadne embalaže. V 25 državah evropske unije je tako v letu 2004 v povprečju nastalo 168 kg odpadne embalaže na prebivalca, zbrane količine so zelo različne od države do države, od 69 kg na prebivalca v Litvi in Slovaški, do 205 kg na prebivalca na Irskem in 209 kg na prebivalca v Italiji. Razliko gre pripisati neenotni metodologiji.