Kazalec prikazuje količino nastale odpadne embalaže na prebivalca, ločitev povezanosti nastale količine embalaže od bruto domačega proizvoda, količino nastale in predelane odpadne embalaže glede na vrsto materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže glede na cilje.

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Ur. l. RS št. 84/06, 106/06 in 110/07). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v 3. členu zgoraj omenjene uredbe.

Na količino nastale embalaže vplivajo poleg potrošniških tudi proizvodni in distribucijski vzorci. Odpadna embalaža nastaja v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Količina nastale embalaže po letu 2004, ko je bil zaznan rahel padec zopet narašča. Leta 2008 je nastalo 215.110 ton odpadne embalaže oz. 106 kg odpadne embalaže na prebivalca kar je 33 odstotkov več kot leta 2004. V letu 2008 je nastalo 37 % odpadne papirne in kartonske embalaže (80.331 ton), sledi plastična odpadna embalaža z 22 % (47.890 ton), lesna odpadna embalaža z 17 % (35.717 ton), steklena odpadna embalaža z 15 % (31.373 ton) ter kovinska odpadna embalaža z 9 % (18.476 ton). Druge odpadne embalaže, kamor spada mešana in sestavljena odpadna embalaža ter embalaža nevarnega blaga, je nastalo 1 % (1.323 ton).

Količina nastale odpadne embalaže je do leta 2003 rasla skupaj z BDP, po letu 2003 je ta povezava prekinjena, vendar se absolutna količina odpadne embalaže povečuje.

Ravnanje z odpadno embalažo zavzema posebno mesto pri ravnanju z odpadki, ne toliko zaradi nastalih količin in nevarnostnega potenciala, temveč predvsem zaradi velikega volumna, precejšnjega deleža organskih snovi in izredne razširjenosti nastajanja odpadne embalaže v vsakdanjem življenju ljudi.

V letu 2008 sta ravnanje z odpadno embalažo zagotavljali dve družbi, SLOPAK ter INTERSEROH. Skupaj sta v tem letu zbrali okoli 213.000 ton odpadne embalaže iz gospodinjstev ter proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za gospodinjsko odpadno embalažo so se na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki' iz leta 2001, postopno vzpostavili zbirni centri glede na določeno število prebivalcev v občini. Tako zbrano gospodinjsko odpadno embalažo odvaža lokalna javna služba zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov, ki jo mora oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, slednja pa mora poskrbeti za nadaljnje ustrezno ravnanje. Ker sedanji sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže s sistemom zbiralnic ne zagotavlja učinkovitega ločevanja embalaže od mešanih komunalnih odpadkov, se vedno več občin v Sloveniji odloča za uvedbo sistema »rumena vreča«. Gospodinjstva lahko v rumeno vrečo odlagajo vso odpadno embalažo skupaj (razen stekla), napolnjeno vrečo pa postavijo ob zabojnik za ostale odpadke na dan odvoza po urniku. Dosedanje raziskave v Sloveniji so pokazale, da je mogoče s sistemom rumena vreča zbrati najmanj 3-krat več odpadne komunalne embalaže na osebo kot v sistemu z zbiralnicami in da se tako letno zbere najmanj 35 kg odpadne komunalne embalaže na osebo. Odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti družbi predajo zavezanci.

Direktiva EU (94/62/EC) določa minimalne cilje glede predelave in reciklaže, ki jih mora doseči vsaka država članica v času, ki je za to določen. Slovenija je kot nova članica morala cilje, ki so veljali za države EU-15 za leto 2001 doseči do leta 2007, cilje ki so za EU-15 veljali do leta 2008 pa do leta 2012.

Predelava je bila v Sloveniji v letu 2008 zagotovljena za 54 % skupne mase odpadne embalaže s čemer smo se malenkost približali cilju za leto 2012 (60 %). Cilji, ki so predvideni za 2012, so bili že leta 2008 preseženi za posamezne materiale kot so plastika, papir in karton, steklo ter les. Pri kovinah smo bili od cilja za leto 2012, ki narekuje predelavo najmanj 50 % kovin, še precej oddaljeni, saj je bilo leta 2008 predelanih le 20 %.

Reciklaža je bila v Sloveniji v letu 2008 zagotovljena za 49 % celotne mase odpadne embalaže in s tem smo bili od cilja za leto 2012, ki narekuje 55 – 80 % reciklažo, še zelo oddaljeni. Pri posameznih materialih, kot so plastika, papir in karton ter steklo, smo v letu 2008 cilje za 2012 že presegli, saj smo reciklirali 42,2 % plastike (cilj 22,5 %), 66 % papirja in kartona (cilj 60 %) ter 76% stekla (cilj 60 %). Najslabši rezultati so bili doseženi pri lesu, saj smo ga reciklirali le 6 % (cilj za 2012 predvideva 15 %), ter kovinah z 20 % recikliranjem (cilj za 2012 je 50 %).

Količine odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji v povprečju naraščajo, so pa opazne velike razlike po letih in med posameznimi državami. V 27 državah Evropske unije je tako v letu 2008 v povprečju nastalo 164 kg odpadne embalaže na prebivalca, zbrane količine pa so zelo različne, od 40 kg na prebivalca v Bolgariji, do 233 kg na prebivalca na Irskem. Razliko gre delno pripisati neenotni metodologiji.

Glede predelave, je v Evropski uniji za leto 2001 veljal cilj 50 % predelave celotne mase odpadne embalaže, ki ga v letu 2008 še vedno niso dosegle 4 države članice EU-27 (Ciper, Romunija, Grčija in Estonija). Cilja 55 % predelave za leto 2008 izmed držav članic EU-15 v letu 2008 ni dosegla še edino Grčija, izmed novo pridruženih članic pa ga je že dosegla le Češka. Vse države članice EU-27 so do leta 2008 dosegle minimalni cilj 25 % reciklaže celotne mase odpadne embalaže, ciljev določenih za leto 2008 (55-80%) izmed držav članic EU-15 ni dosegla edino Grčija, tudi v tem primeru pa jih je med ostalimi članicami že dosegla edino Češka.

Naraščanje količin odpadne embalaže ni skladno s ciljem direktive o embalaži in odpadni embalaži, katere namen je med drugim preprečevanje njenega nastanka. Pri tem bi lahko precej pripomogla podjetja, če bi embalažo obravnavala kot sestavni del razvoja nekega izdelka z upoštevanjem ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadne embalaže.