Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity - TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.

Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi primerjave med leti pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).

Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).

Leta 2021 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 166 toe primarne energije, kar je 5,1 % manj kot leto prej. Med 2005 in 2021 je se je intenzivnost v povprečju letno zmanjšala za 2,7 %. V obdobju 2005-2020 je bila stopnja zmanjševanja malo nižja (2,5 %), vendar pa je bila večja kot stopnja zmanjševanja intenzivnosti v EU-27 (2,0 %), kar je pozitivno in skladno s ciljem približevanja Slovenije povprečju EU. Kljub zmanjšanju intenzivnosti v opazovanem obdobju, se je v določenih letih povečala, in sicer v letih 2008 in 2010 (za 1,7 %, 0,4 %). V zadnjih štirih letih se z izjemo leta 2020 intenzivnost hitro zmanjšuje. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in daljinske toplote (glej kazalec EN31 Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote).

EU-27 je leta 2020 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 128 toe primarne energije, kar je 2,3 % manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s 37,3 % večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-27.

Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 2005−2020 približala evropskemu (EU-27), vendar samo za 11 odstotnih točk.

Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta 2020 za 12,1 % višja od EU-27. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 4,44 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Malta. Slovenija je približno na sredini med državami EU-27.

Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in visokega deleža prometa v rabi končne energije. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-27 (v letu 2020 je bila raba v Sloveniji višja za 0,8 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.