[EN26] Izgube energije v pretvorbi in prenosu
Ključno sporočilo
V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo samo dobrih 70 % primarne energije. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. Na večje izgube vpliva tudi večja raba električne energije.
Definicija
Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).
Kazalec poleg tega prikazuje vpliv posameznih goriv na izpuste CO2.
Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).
Grafi
Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izguba v pretvorbi | % | 25.4 | 26.9 | 28 | 25.8 | 25.7 | 26.1 | 25.6 | 26.3 | 26.1 |
| Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju | % | 1.5 | 1.5 | 1.5 | 1.5 | 1.5 | 1.4 | 1.5 | 1.5 | 1.6 |
| Izguba v omrežjih | % | 1.5 | 1.2 | 1.3 | 1.5 | 1.5 | 1.7 | 1.5 | 1.5 | 1.3 |
| Končna raba | % | 71.7 | 70.4 | 69.3 | 71.2 | 71.3 | 70.8 | 71.5 | 70.7 | 71 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| Trdna goriva | Naftni proizvodi | Zemeljski plin | Obnovljivi viri in odpadki | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Emisijski faktorji CO2 | [t/TJ] | 103 | 74 | 55 | 0 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.
| Trdna goriva | Naftni proizvodi | Zemeljski plin | Obnovljivi viri in odpadki | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Delež posameznih goriv v rabi | % | 88 | 1 | 9 | 2 |
Cilji
- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe na okolje.
Komentar
Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj vpliva na okolje energetskega sistema, saj znaten delež v rabi še vedno predstavljajo fosilna goriva.
Leta 2008 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 28,9 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije). Glede na leto 2000 se je njihov delež povečal za 0,6 odstotne točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote ,lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.
Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2008 so znašale 26,1 % primarne energije, leta 2000 pa 25,4 %. V obdobju 2000-2008 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,4 % in 28,0 %. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo proizvodnje električne energije in toplote, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah, ki je bila leta 2008 za 0,4 odstotne točke višja kot 2000, ter deleža rabe energije v njih v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije v njih. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2008 znašala 44,7 %. Najvišja je bila leta 2000, ko je bil delež električne energije iz hidroelektrarn najvišji, iz jedrske pa najnižji ter proizvodnja toplote v toplarnah najbolj učinkovita.
Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2008 predstavljala 1,6 % primarne energije. To je najvišji delež v letih 2000 do 2008, kjer je razpon od 1,4 % do 1,6 %. Energetski sektor sestavljajo panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (E po klasifikaciji NACE 2002), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (DF) in pridobivanje energetskih surovin (CA). Lastna raba predstavlja skoraj 80 % rabe energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo električne energije (95 %). Pri lastni rabi električne energije je velika razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba predstavlja dobrih 11 % električne energije, proizvedene na generatorju, pri jedrski elektrarni slabih 5 %, pri hidroelektrarnah pa slaba 2 %.
V omrežjih se je leta 2008 izgubilo 1,3 % primarne energije, kar je druga najnižja vrednost v obdobju 2000-2008. Vrednosti so se gibale od 1,2 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (69 %).
Za končno rabo je leta 2008 ostalo 71,1 % primarne energije. Od tega je bilo v ne-energetske namene porabljeno 3,0 %.
V EU-27 je bilo končni rabi leta 2005 na voljo 70,5 % primarne energije (22,8 % se je izgubilo pri pretvorbi, 5,2 % zaradi rabe energetskega sektorja ter 1,5 % zaradi izgub v omrežju. Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 94 % primarne energije, najmanj pa Bolgarija, kjer se je izgubilo kar 48 % primarne energije (EEA, 2008).
Z vidika izpustov CO2 najbolj okolje obremenjuje raba trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v elektriko in toploto v Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Eneregtika > Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 9.12.2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj) – proizvodnja eletkrične energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so enako zanesljivi kot bilanca rabe energije – glej kazalec Raba končne energije po sektorjih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- EEA, 2008. Energy and environment report 2008.