Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).

Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na izpuste CO₂ pri proizvodnji električne energije in toplote.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi energije še vedno predstavljajo fosilna goriva.

Leta 2015 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 27,1 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež zmanjšal za 1,4 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 2,3 % točke. Leta 2015 je bil dosežen najnižji delež izgub v oskrbi z energijo v opazovanem obdobju. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.

Največji del k izgubam prispevajo izgube pri proizvodnji električne energije in toplote oz. pri pretvorbi. Leta 2015 so izgube v pretvorbi znašale 24,0 % oskrbe z energijo, predhodno leto 26,3 %, leta 2000 pa 25,5 %. V obdobju 2000-2014 so opazna znatna nihanja in ni izrazitega trenda. Deleži so se gibali med 25,5 % in 28,1 %, leta 2015 pa je bil dosežen najnižji delež. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah (za več glej kazalec EN13 Učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote) ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v elektrarnah na negorljive obnovljive vire energije (hidroelektrarne, sončne in vetrne elektrarne - konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža v rabi energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2015 znašala 48,3%. Najvišja je bila leta 2014 (48,8 %), ko je bil delež električne energije iz hidroelektrarn zelo visok ter učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah visoka z 48,3 %. Visok delež proizvodnje električne energije iz jedrske energije je vplival na nižjo skupno učinkovitost. Leta 2015 je bila skupna učinkovitost termoelektrarn, termoelektrarn – toplarn in toplarn še višja (52,8 %) zlasti na račun zagona nove enote TEŠ6, vendar je bila proizvodnja električne energije iz HE in ostalih negorljivih OVE zelo nizka (za 10 % manjši delež v skupni proizvodnji električne energije v Sloveniji, za več informacij glej kazalec EN18 Obnovljivi viri energije in EN17 Proizvodnja električne energije po gorivih), zato je skupna učinkovitost rahlo nižja kot leta 2014.

Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2015 predstavljali 1,5 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2015 minimalno spreminjal (med  1,4 % in 1,6 %). Energetski sektor sestavljajo panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 86 % rabe energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo električne energije (91 %). Pri lastni rabi električne energije je velika razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba predstavlja 11 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.

V omrežjih se je leta 2015 izgubilo 1,6 % oskrbe z energijo, kar je skoraj enako povprečju v obdobju 2000-2015. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (72 %). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 % bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 14 % neto proizvodnje toplote.

Za končno rabo je leta 2015 ostalo 72,9 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,7 %. Leta 2015 so bile izgube energije glede na leto prej nižje za tretjino porabe sektorja ostala raba.

V EU-28 je bilo končni rabi leta 2013 na voljo 72,3 % oskrbe z energijo (21,3 % se je izgubilo pri pretvorbi, preostanek pa zaradi rabe energetskega sektorja ter zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 96 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer se je izgubilo kar 54,5 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko vrednost zaradi velikega uvoza električne energije in proizvodnje električne energije v visoko učinkovitih plinsko parnih elektrarnah ter enotah na negorljive obnovljive vire energije, Estonija pa nizko zaradi prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih parnih termoelektrarnah na tekoča goriva. (EEA, 2015).

Z vidika izpustov CO₂ okolje najbolj obremenjuje raba trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO₂ med fosilnimi gorivi na energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.