[EN26] Izgube energije v pretvorbi in prenosu
Ključno sporočilo
V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 71
% oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost
proizvodnje električne energije in toplote.
Definicija
Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo
energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne
energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija
(goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni
proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem
sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor)
ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).
Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na
izpuste CO2 pri proizvodnji električne energije in toplote.
Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih
sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v
absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).
Grafi
Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izguba v pretvorbi | % | 26.78 | 27.02 | 28.19 | 25.91 | 25.89 | 26.24 | 25.75 | 26.5 | 26.26 | 26.6 |
| Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju | % | 1.46 | 1.48 | 1.47 | 1.49 | 1.5 | 1.44 | 1.49 | 1.5 | 1.46 | 1.57 |
| Izguba v omrežjih | % | 1.44 | 1.26 | 1.29 | 1.57 | 1.51 | 1.69 | 1.5 | 1.51 | 1.32 | 1.53 |
| Končna raba energije | % | 70.31 | 70.24 | 69.06 | 71.03 | 71.1 | 70.63 | 71.26 | 70.49 | 70.95 | 70.3 |
| 2010 | 2011 | ||||||||||
| Izguba v pretvorbi | % | 25.78 | 27.35 | ||||||||
| Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju | % | 1.65 | 1.6 | ||||||||
| Izguba v omrežjih | % | 1.68 | 1.47 | ||||||||
| Končna raba energije | % | 70.9 | 69.59 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012
| Izguba v pretvorbi | Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju | Izguba v omrežjih | Ne-energetska raba energije | Predelovalne dejavnosti in gradb. | Promet | Gospodinjstva | Ostala poraba | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež v oskrbi z energijo | [%] | 27.35 | 1.6 | 1.47 | 0.61 | 17.21 | 27.69 | 16.36 | 7.7 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.
| Trdna goriva | Naftni proizvodi | Zemeljski plin | Obnovljivi viri | Odpadki | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Emisijski faktorji CO2 | [t/TJ] | 101.56 | 73.49 | 55.02 | 0 | 73.3 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.
| Trdna goriva | Naftni proizvodi | Zemeljski plin | Obnovljivi viri | Odpadki | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Delež posameznih goriv v rabi goriv v termoelektrarnah | % | 86.83 | 0.47 | 9.06 | 3.32 | 0.32 |
| Delež posameznih goriv v izpustih iz termoelektrarn | % | 94.07 | 0.37 | 5.31 | 0 | 0.25 |
Cilji
- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe energije na
okolje.
Komentar
Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v
Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne
energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj
vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi energije še
vedno predstavljajo fosilna goriva.
Leta 2012 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne
energije in toplote predstavljale 29,2 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne
energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež zmanjšal
za 0,5 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 1,3 % točke. Na
izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne
energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju
(rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.
Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne
energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2012 so izgube v pretvorbi znašale 26,0
% oskrbe z energijo, leta 2000 26,8 %, leta 2011 pa 27,4 %. V obdobju
2000-2012 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,8 % in 28,2
%. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje
električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti
pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah (za več glej kazalec
EN13 Učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote) ter deleža njihove
rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v
jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah
(konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v
toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje
električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2012 znašala 46,0%. Najvišja
je bila leta 2010 (46,8 %), ko je bil delež električne energije iz
hidroelektrarn zelo visok, iz jedrske nizek in proizvodnja električne energije
in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah najbolj
učinkovita s 46,6 %.
Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in
toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2012 predstavljali 1,7 % oskrbe
z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2012 minimalno spreminjal (med 1,4 % in 1,7 %). Energetski sektor sestavljajo
panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji
NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in
pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 88 % rabe
energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo
električne energije (92 %). Pri lastni rabi električne energije je velika
razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba
predstavlja 11,5 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski
elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.
V omrežjih se je leta 2012 izgubilo 1,6 % oskrbe z
energijo, kar je skoraj enako povprečju v obdobju 2000-2012. Vrednosti so se
gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne
energije (69%). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 %
bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 16 % neto
proizvodnje toplote.
Za končno rabo je leta 2012 ostalo 70,8 % oskrbe z
energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,6 %.
V EU-27 je bilo končni rabi leta 2010 na voljo 71,5 % oskrbe
z energijo (28,5 % se je izgubilo pri pretvorbi in distribuciji, 22,0 % se je
izgubilo samo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja ter 1,5 %
zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je
bilo končni rabi na voljo 92,8 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer
se je izgubilo kar 48,7 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko
vrednost zaradi velikega uvoza električne energije, Estonija pa nizko zaradi
prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih
parnih termoelektrarnah. (EEA, 2013:
Overview of the European energy
system (ENER 036) - Assessment
published Mar 2013).
Z vidika izpustov CO2 okolje najbolj obremenjuje raba
trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v
Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na
energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Resoluciji o
Nacionalnem energetskem programu (ReNEP,
Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT
> Okolje in naravni viri > Eneregtika >
Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako
leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na
letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov:
Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije
iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj)
- Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov
(transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna
energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu,
toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski
sektor).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka
je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki
gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto
rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko
v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%,
kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija
(SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo
dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so enako zanesljivi kot
bilanca rabe energije – glej kazalec Raba končne energije po sektorjih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
-EEA, 2013: Overview of the European energy system
(ENER 036) - Assessment published Mar 2013