KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-15. Po hitrem zniževanju v letih 2006 in 2007 se je leta 2008 intenzivnost spet povečala. Zmanjšala se je le v industriji, v ostalih sektorjih pa se je povečala, največ v storitvah, kmetijstvu ter prometu.


Kazalec intenzivnost rabe končne energije je izračunan kot razmerje med porabljeno končno energijo (KE) in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP). Kazalec energetske intenzivnosti kaže, kako učinkovito slovensko gospodarstvo izrablja energijo pri ustvarjanju enote proizvoda. Izražen je v tisoč tonah naftnega ekvivalenta (ktoe) na milijon evrov (mio €), izraženih v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT iz leta 2000.

Raba končne energije je definirana kot vsota rabe energije v sektorju končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve in kmetijstvo.

Bruto domači proizvod je definiran kot tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo slovensko gospodarstvo v enem letu.


Grafi

Slika EN15-1: Sprememba energetske intenzivnosti skupne rabe končne energije ter po sektorjih v obdobju 1992-2008
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
En. intenzivnost toe/mio € 2000 215 226 227 228 245 240 223 213 206 208
Industrija in gradbeništvo toe/mio € 2000 237 239 249 232 223 216 209 200 213 192
Promet toe/mio € 2000 57 67 71 76 82 82 70 63 59 61
Gospodinjstva toe/mio € 2000 514 562 557 597 528 542 526 558 572 570
Storitve in kmetijstvo toe/mio € 2000 29 32 28 29 71 68 72 72 56 71
En. intenzivnost Indeks (1992 = 100) 100 105 106 106 114 112 104 99 96 97
Industrija in gradbeništvo Indeks (1992 = 100) 100 101 105 98 94 91 88 84 90 81
Promet Indeks (1992 = 100) 100 118 125 133 144 144 123 111 104 107
Gospodinjstva Indeks (1992 = 100) 100 109 108 116 103 105 102 109 111 111
Storitve in kmetijstvo Indeks (1992 = 100) 100 110 97 100 245 234 248 248 193 245
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
En. intenzivnost toe/mio € 2000 200 200 196 191 183 169 176
Industrija in gradbeništvo toe/mio € 2000 177 206 200 205 196 170 155
Promet toe/mio € 2000 60 59 59 60 59 63 71
Gospodinjstva toe/mio € 2000 587 631 622 597 580 522 554
Storitve in kmetijstvo toe/mio € 2000 67 44 46 38 34 28 35
En. intenzivnost Indeks (1992 = 100) 93 93 91 89 85 79 82
Industrija in gradbeništvo Indeks (1992 = 100) 75 87 84 86 83 72 65
Promet Indeks (1992 = 100) 105 104 104 105 104 111 125
Gospodinjstva Indeks (1992 = 100) 114 123 121 116 113 102 108
Storitve in kmetijstvo Indeks (1992 = 100) 231 152 159 131 117 97 121
Slika EN15-2: Primerjava dveh načinov izračuna intenzivnosti rabe končne energije za gospodinjstva ter analiza vpliva sprememb v temperaturi
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Gospodinjstva (preb) Indeks (2000=100) 100 100 103 110 109 104 101 91 97
Gospodinjstva (stan. pov) Indeks (2000=100) 100 99 100 106 104 99 95 85 89
Gospodinjstva (preb) (s T kor) Indeks (2000=100) 100 92 98 96 95 88 94 87 88
Gospodinjstva (stan. Pov.)(s T kor) Indeks (2000=100) 100 91 96 92 91 83 88 81 81
Slika EN15-3: Povprečne letne rasti intenzivnost skupne rabe končne energije in po sektorjih v različnih obdobjih
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
Energetska intenzivnost Industrija in gradbeništvo Promet Gospodinjstva Storitve in kmetijstvo
1992-2008 %/leto -1.2 -2.6 1.4 0.5 1.2
2000-2008 %/leto -1.9 -3.9 2.3 -0.4 -5.7
2006-2007 %/leto -7.5 -13.1 5.6 -10 -18.3
2007-2008 %/leto 4 -9.1 13.4 6.1 25.7
Slika EN15-4: Primerjava gibanja energetske intenzivnosti skupne končne rabe Slovenije in EU-15 za obdobje 2000-2007
Viri:

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
EU-15 toe/mio EUR 2000 110 110 108 109 108 106 103 98
SI toe/mio EUR 2001 207 208 199 199 195 191 182 168
EU-15 Indeks (2000 = 100) 100 100 98 100 98 96 93 90
SI Indeks (2000 = 100) 100 100 96 96 94 92 88 81

Cilji

Slovenska energetska politika določa zmanjševanje energetske intenzivnosti gospodarstva vendar pa ne določa konkretnih ciljev in mehanizmov za izboljšanje energetske intenzivnosti. Postavljeni so edino konkretni cilji za energetsko učinkovitost, ki je pomemben dejavnik vpliva na energetsko intenzivnost gospodarstev:
- 9 % prihranka končne energije v letih 2008-2016, na področju učinkovitosti rabe energije;
- prihraniti 20 % energije do leta 2020.


Gospodarski razvoj je pogojen z višjo rabo energije, vendar je predvsem v razvitejših državah opazen trend zaostajanja rasti rabe energije za rastjo ustvarjenega bruto domačega proizvoda. Učinkovita raba energije predstavlja pomemben izziv za Slovenijo. Zmanjševanje energetske intenzivnosti, ne samo da izboljšuje konkurenčnost gospodarstva, predstavlja tudi zelo učinkovit način zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in spodbuja razvoj trga z visoko energetsko učinkovito tehnologijo. Energetska intenzivnost končne rabe energije meri rabo energije pri ustvarjanju enote produkta in kaže, kako učinkovito gospodarstvo izrablja energijo. Na spremembe kazalca vplivata tako sama učinkovitost rabe energije, kot tudi spremembe v strukturi gospodarstva.

V Sloveniji je v obdobju 1992-2008 bruto domači proizvod (BDP) rasel po stopnji 4,3 % na leto, raba končne energije pa 3,0 % letno. To je razlog, da se je energetska intenzivnost rabe končne energije v tem obdobju zmanjševala po stopnji 1,2 % letno. Energetska intenzivnost rabe končne energije je leta 2008 znašala 176 ktoe na milijon evrov bruto domačega proizvoda (izraženega v cenah 2000), leta 1992 pa 215 toe/mioEUR2000. V obdobju 1992 do 1996 je naraščala, z letom 1997 pa se je začela zmanjševati, najprej z visoko stopnjo, v začetku novega tisočletja z nizko stopnjo, v letih 2005 in 2006 zopet močneje, leta 2008 pa se je intenzivnost povečala. V obdobju 1992-2000 je znašala povprečna sprememba kazalca -0,5 % na leto, v letih 2000-2007 beležimo nekoliko izrazitejšo dinamiko sprememb, kar na letni ravni predstavlja -2,8 % spremembo vrednosti kazalca. Porast intenzivnosti leta 2008 je znašal 4 %, kar predstavlja odmik od načrtovanih trendov.

Iz pregleda sektorskih kazalcev v obdobju 1992-2008 so razvidne pozitivne spremembe v industriji, medtem ko je v vseh ostalih sektorjih intenzivnost leta 2008 višja kot leta 1992. Leta 2007 je bila intenzivnost v storitvah in kmetijstvu še nižja kot leta 1992, zaradi visoke rasti rabe energije leta 2008 pa se je intenzivnost povečala. Občutne rasti rabe energije so bile v letu 2008 zabeležene tudi v prometu in gospodinjstvih, kar je botrovalo temu, da sta se intenzivnosti oddaljili od tistih leta 1992. Promet ostaja najbolj problematičen sektor, saj se intenzivnost še vedno hitro povečuje, kar je v veliki meri posledica povečevanja tranzitnega prometa.

Intenzivnost rabe energije v industriji je leta 2008 znašala 155 toe/mio EUR 2000. Leta 2007 je bila intenzivnost za 49 % višja kot v EU-15. Oddaljenost intenzivnosti slovenske industrije od povprečja EU-15 se je od leta 2000 znižala za 19 odstotnih točk. Na intenzivnost rabe končne energije v industriji po eni strani vpliva učinkovitost rabe energije v podjetjih, po drugi strani pa struktura industrije (delež energetsko intenzivnih panog). Slovenija ima od EU-15 višjo energetsko intenzivnost, tako zaradi večjega deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti (Slovenija 31 %, EU-15 26 %), kot tudi zaradi večje intenzivnosti posameznih panog. Zaradi majhnosti Slovenije se na intenzivnosti močno poznajo aktivnosti v večjih podjetjih. Leta 2002 je bila v podjetju Talum odprta nova elektroliza za proizvodnjo aluminija, zaradi česar se je raba električne energije v letu 2003 močno povečala, kar je prispevalo k povečanju energetske intenzivnosti. Ravno obraten učinek je imelo leta 2007 postopno ugašanje elektrolize B v istem podjetju (ugasnitev elektrolize se je zlasti pokazala na rabi leta 2008) ali zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Poleg tega so na rabo energije v industriji vplivale tudi naraščajoče cene energentov in električne energije, v letu 2008 pa tudi gospodarska kriza. V obdobju 2000-2008 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 3,9 %, pri čemer lahko obdobje razdelimo na dve obdobji hitrega zmanjševanja (2000-2002 in 2006-2008) ter na obdobje rasti (2003-2005). V obdobju 1992-2000 se je intenzivnost zniževala s povprečno letno stopnjo 1,3 %. Leta 2008 se je intenzivnost znižala za 9 %.

Promet je edini sektor, v katerem ima kazalec, tako v obdobju 1992-2008, kot 2000-2008, pozitivno povprečno letno rast (1,4 % oz. 2,3 %). Poleg tega je bila v letu 2008 letna rast kazalca s 13,4 % daleč največja po letu 1993. Leta 2008 je vrednost kazalca znašala 71 toe/mio € 2000. Leta 2007 je bila intenzivnost v Sloveniji 82 % nad povprečjem EU-15. Razlog za negativen trend razvoja energetske intenzivnosti prometa je visoka rast rabe pogonskih goriv, ki je posledica večje sub-urbanizacije in daljših razdalj, večjega števila in pogostejše rabe avtomobilov, sprememb življenjskih navad prebivalstva ter v veliki meri tudi intenzivne rasti tranzitnega prometa, zlasti po vstopu Slovenije v EU (Božičnik, 2006).

Energetska intenzivnost v gospodinjstvih je po naraščanju do leta 2003, štiri leta upadala, leta 2008 pa se je zopet povečala. Po občutnem znižanju leta 2007 z 10,6 %, se je leta 2008 povečala za 6,1 %. Povečanje intenzivnosti je posledica zamika nakupa tekočih goriv v letu 2007 ter tudi hladnejše zime leta 2008. Če vpliv različno mrzlih zim izločimo, se je intenzivnost leta 2007 znižala za 7,1 %, leta 2008 pa povečala za 0,6 %. Za ta sektor je značilna nekoliko nižja energetska intenzivnost glede na povprečje za EU-15, kar je v največji meri posledica razlik v življenjskem standardu.

Kazalec je možno izračunati tudi z drugim vplivnim faktor namesto prebivalstva, in sicer s stanovanjsko površino. Pri tem izračunu je opazno hitrejše zniževanje kazalca, saj površina stanovanj raste hitreje kot število prebivalcev, intenzivnost pa se je zmanjšala tudi leta 2008.

Pri analizi gibanja kazalca je potrebno opozoriti na pomanjkljivost statističnih podatkov. Podatek za rabo lesne biomase v gospodinjstvih je enak od leta 2002, ko je bila narejena zadnja anketa o rabi energije v gospodinjstvih. Poleg tega statistični urad ne vodi statistike o rabi sončne energije ali geotermalne energije.

Intenzivnost rabe energije v storitvenem sektorju in kmetijstvu se je v opazovanem obdobju najbolj spremenila. Leta 1996 se je močno povečala, leta 2003 pa močno zmanjšala. Po rasti leta 2004 se je v obdobju 2005-2007 zmanjšala za 40 %. Leta 2008 se je povečala za 26 %. Vzrok za tako razgiban trend je v tem, da je raba energije v tem sektorju izračunana kot ostanek, zaradi česar metodološke spremembe pri zbiranju podatkov v katerem koli drugem sektorju, na ta sektor močno vplivajo.

Vzrok za visok kazalec energetske intenzivnosti rabe končne energije v Sloveniji je v največji meri energetska neučinkovitost vseh sektorjev, kar je razumljivo glede na nižjo razvitost slovenskega gospodarstva, vzrok pa je med drugim tudi strukturne narave. Za slovensko gospodarstvo je značilno, da je delež dodane vrednosti ustvarjene v industriji nad povprečjem, delež široke rabe (storitve in gospodinjstva) pa pod povprečjem EU-25.

Povečanje energetske učinkovitosti je eden izmed glavnih ciljev evropske energetske ter okoljske politike. To je razvidno tudi iz ciljev, ki si jih je EU zastavila za leto 2020 (20 % zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, 20 % delež obnovljivih virov energije in 20 % prihranek energije), saj povečanje energetske učinkovitosti močno vpliva na doseganje vseh treh ciljev. EU svojo politiko zmanjševanja intenzivnosti rabe energije postavlja na 5 temeljev:
• splošni strateški okvir in aktivnosti pod evropskim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost (COM(2006)545 final)
• nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost pripravljeni v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in energetskih storitvah (Direktiva 2006/32/ES)
• zakonodajni okvir za najpomembnejši sektor rabe energije – stavbe – in izdelke, ki rabijo energijo
• inštrumenti kot so ciljno financiranje, obveščanje in ozaveščanje ter različne vrste povezav (npr. združenje županov, Sustainable Energy Europe, itd.) ter
• mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti.

Pomembna ugotovitev poročila »Energy efficiency: delivering the 20% target« je, da veljavni ukrepi ne bodo dovolj za dosego 20 % prihranka energije, zato je potrebno okrepiti politiko zmanjšanja energetske intenzivnosti. Rezultat tega so novi zakonodajni predlogi, ki jih je Evropska komisija objavila sredi novembra 2008. Predlogi zajemajo revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb, razširitev direktiv za označevanje izdelkov, ki rabijo energijo, ter dodatne spodbude za enote soproizvodnje električne energije in toplote (EC, 2008).

Kot članica EU Slovenija sledi usmeritvam EU. Leto 2008 je bilo z vidika politike na področju zmanjševanja energetske intenzivnost zelo pomembno. Januarja 2008 je bil sprejet Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, ki obsega nabor 29 instrumentov, s katerimi bo dosežen prihranek v višini 4.261 GWh končne energije. Del instrumentov že deluje, del jih pa je novih. Popolno izvajanje načrta zaradi finančne nepokritosti vseh inštrumentov še ni zagotovljeno. Pomembno mesto pri znižanju intenzivnosti bo imel nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/08), ki prinaša številne novosti, med drugim obvezno rabo obnovljivih virov energije, ki morajo nadomestiti vsaj 25 % vseh potrebnih moči instalacij za gretje, hlajenje in pogon naprav, predpisano največjo dovoljeno moč za razsvetljavo, prepoved priprave tople vode električnimi grelniki (razen v posebnih primerih), itd. Poleg tega je s pravilnikom znižana dovoljena vrednost toplotnih izgub. Ocenjuje se, da bodo stavbe, zgrajene po novem pravilniku, porabile do 60 % manj energije kot po prejšnjem. Pomemben ukrep, ki bo uveden prihodnje leto, je tudi energetska izkaznica za vse stavbe, ki bodo na trgu nepremičnin. Zaskrbljujoče je, da se je izvajanje pravilnika zamaknilo na leto 2010, poleg tega energetske izkaznice zaradi zaostankov pri sprejemanju zakonodaje še vedno niso zaživele v praksi,. Poleg tega so bila sredstva za subvencije, ki jih je podeljeval Eko sklad, pošla oktobra 2009, njihova nadaljnja usoda pa ni znana, saj v proračunih za leti 2010 in 2011 sredstva za ta namen niso rezervirana.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov:
Podatki o rabi končne energije so objavljeni v spletni aplikaciji SI-STAT – Okolje in naravni viri – Energetika - Energetska bilanca in energetski kazalniki.
Podatki o bruto domačem proizvodu (BDP) in dodani vrednosti v stalnih cenah preteklega leta so objavljeni v spletni aplikaciji SI-STAT – Ekonomsko področje – Nacionalni računi - Bruto domači proizvod.
Podatki za EU so s spletnih strani Eurostata.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. december 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za rabo končne energije, števila prebivalcev in BDP se zbirajo na letni osnovi. Kazalec je izračunan iz dveh sklopov podatkov. Podatke o rabi končne energije objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 29. septembra. Podatki o končni energiji pred letom 2000 so izračunani iz različnih virov (za podrobnejši opis pridobivanja podatkov pred letom 2000 glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih, poglavje Metodologija, Podatki za Slovenijo, Informacije o kakovosti.
Podatke o bruto domačem proizvodu (BDP) in dodani vrednosti v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2000 in tečajem EUR/SIT 2000, SURS objavlja na svojih spletnih straneh od leta 1995 naprej. Gre za revidirane podatke (izvedena je bila revizija FISIM). Podatki o BDP pred letom 1995 niso objavljeni na spletnih straneh SURS, jih pa SURS posreduje na zahtevo uporabnikov. Podatki o prebivalcih so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT, o temperaturnem primanjkljaju pa na Agenciji RS za okolje.
Sektorske intenzivnosti so bile definirane skladno z definicijami EEA:
- Intenzivnost rabe končne energije v industriji je definirana kot količnik rabe energije v panogah C, D, E in F klasifikacije NACE 2002, v tonah naftnega ekvivalenta in vsote dodanih vrednosti enakih panog v milijonih evrov, v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT 2000.
- Intenzivnost rabe končne energije v prometu je definirana kot količnik rabe energije v prometu, v tonah naftnega ekvivalenta in bruto domačega proizvoda v milijonih evrov, v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT 2000.
Intenzivnost rabe končne energije v gospodinjstvih je definirana kot količnik rabe energije, v gospodinjstvih v tonah naftnega ekvivalenta in števila prebivalcev na dan 31.12.
- Intenzivnost rabe končne energije v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) je definirana kot količnik ostale rabe energije, v tonah naftnega ekvivalenta in vsote dodanih vrednosti panog A, B ter G-O klasifikacije NACE 2002, v milijonih evrov, v stalnih cenah preteklega leta, z referenčnim letom 2000 in menjalnim tečajem EUR/SIT 2000.
Za Slovenijo lahko s kazalcem spremljamo stanje in spremembe v energetski intenzivnosti od leta 1992 naprej, saj pred tem letom podatki o rabi končne energije niso na voljo.

Metodologija obdelave podatkov: Metodologija kazalcev energetske intenzivnosti rabe končne energije na tem podatkovnem listu je enaka tisti, ki jo uporablja EEA.
Povprečne letne spremembe so izračunane kot:
[(zadnje leto/zadnje bazno leto)(1/število let)-1]*100.
Izračun deleža posameznega sektorja v skupnem kazalcu energetske intenzivnosti:
(končna raba energije sektorja/BDP).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov je SURS za celoten časovni niz, kar omogoča kakovostnejšo in doslednejšo analizo posameznega sektorja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Glej podatkovni list EN16 - Skupna raba energije po gorivih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential; COM(2006)545 final; Brussels; 19.10.2006.
- Božičnik S., Letnik T., Cvahte J. Analiza tranzitnega prometa skozi Republiko Slovenijo in ocena možnih prometno političnih ukrepov za zmanjšanje le tega, Univerza v Mariboru – Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2006.
- COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS: Energy efficiency: delivering the 20% target, Evropska komisija. 2008.
- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, (Ur.l. RS, št. 57/04).
-
Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost
, MOP, 2008.