Kazalec spremlja ekonomsko socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja tako, da primerja HDI – indeks človekovega razvoja in ekološki odtis. Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) iz 0,774 povečala na 0,917 (za 18,5 %). Slovenija je uvrščena med države z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, na 22. mesto od 189 držav, ki so zajete v izračune. Praviloma višji kot je HDI neke države, večji je tudi ekološki odtis. Trenutno stanje kaže, da bodo morale države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in znotraj meja našega planeta.
Kazalec prikazuje indeks človekovega razvoja (v nadaljevanju HDI – Human Development Index) - gibanje vrednosti HDI in podindeksov v Sloveniji med letoma 1990 in 2019, HDI in IHDI v državah EU-27 in Združenem kraljestvu leta 2019 ter primerjavo med HDI in ekološkim odtisom za leto 2017 v državah EU-27 in Združenem kraljestvu.
Indeks človekovega razvoja je kazalec, ki prikazuje blaginjo in razvoj družbe. Združuje tri dimenzije človekove blaginje, ki so prikazane s podindeksi. Ti so dolgo in zdravo življenje (povprečna življenjska doba prebivalstva ob rojstvu), znanje (izobrazba- št. let šolanja za odrasle ter pričakovano št. let šolanja za otroke, ki vstopajo v šolo) in dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca). Ocene za omenjene tri podindekse HDI se oblikujejo v indekse z uporabo geometrijske sredine.
Poleg HDI kazalca je razvit tudi IHDI oziroma HDI prilagojen neenakosti, ki spremlja neenakosti v vrednostih znotraj države. Združuje enake podindekse kot HDI. Razlika med IHDI in HDI je strošek neenakosti človeškega razvoja, imenovan tudi splošna izguba človekovega razvoja zaradi neenakosti. V primeru, da sta HDI in IHDI enaka to pomeni, da v izbrani državi ni neenakosti.
Z vidika trajnostnega razvoja, ki vključuje ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo razvoja, moramo vrednosti HDI primerjati še z ekološkim odtisom, ki predstavlja okoljsko dimenzijo razvoja. Le-ta nam pove, ali so pritiski na okolje uravnoteženi z obnovljivo sposobnostjo narave.
UNDP 2020, Human Development Report 2020 (9. 06. 2021)
Indeks človekovega razvoja [indeks] | Indeks pričakovane življenjske dobe [indeks] | Indeks BDP [indeks] | Indeks izobrazbe [years] | GNI [dollars] | življenjska doba [leta] | izobrazba [leta] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1990 | 0,77 | 0,82 | 0,82 | 0,70 | 22042 | 73,20 | 11,45 |
1995 | 0,79 | 0,84 | 0,81 | 0,72 | 21590 | 74,50 | 11,90 |
2000 | 0,83 | 0,86 | 0,84 | 0,80 | 26249 | 75,90 | 13,15 |
2005 | 0,87 | 0,89 | 0,87 | 0,85 | 30972 | 77,60 | 14,20 |
2010 | 0,89 | 0,91 | 0,88 | 0,88 | 33058 | 79,40 | 14,60 |
2015 | 0,89 | 0,93 | 0,88 | 0,87 | 32904 | 80,70 | 14,55 |
2016 | 0,90 | 0,94 | 0,88 | 0,88 | 34093 | 80,90 | 14,70 |
2017 | 0,91 | 0,94 | 0,89 | 0,89 | 35988 | 81 | 14,85 |
2018 | 0,91 | 0,94 | 0,89 | 0,90 | 37423 | 81,20 | 14,95 |
2019 | 0,92 | 0,94 | 0,90 | 0,91 | 38080 | 81,30 | 15,15 |
UNDP 2020, Human Development Report 2020 (9. 06. 2021)
Indeks človekovega razvoja (HDI)[indeks] | Po neenakosti prirejen indeks človekovega razvoja (GDI)[indeks] | HDI prirejen na planetarne pritiske[indeks] | |
---|---|---|---|
Češka | 0,90 | 0,86 | 0,77 |
Slovenija | 0,92 | 0,88 | 0,80 |
Finska | 0,94 | 0,89 | 0,77 |
Slovaška | 0,86 | 0,81 | 0,72 |
Danska | 0,94 | 0,88 | 0,82 |
Madžarska | 0,85 | 0,79 | 0,78 |
Švedska | 0,95 | 0,88 | 0,82 |
Estonija | 0,89 | 0,83 | 0,71 |
Avstija | 0,92 | 0,86 | 0,77 |
Nizozemska | 0,94 | 0,88 | 0,79 |
Poljska | 0,88 | 0,81 | 0,75 |
Hrvaška | 0,85 | 0,78 | 0,78 |
Irska | 0,96 | 0,89 | 0,83 |
Malta | 0,90 | 0,82 | 0,79 |
Belgija | 0,93 | 0,86 | 0,80 |
Združeno kraljestvo | 0,93 | 0,86 | 0,83 |
Nemčija | 0,95 | 0,87 | 0,81 |
Francija | 0,90 | 0,82 | 0,80 |
Ciper | 0,89 | 0,81 | 0,77 |
Latvija | 0,87 | 0,78 | 0,78 |
Luksemburg | 0,92 | 0,83 | 0,50 |
Litva | 0,88 | 0,79 | 0,75 |
Bolgarija | 0,82 | 0,72 | 0,75 |
Grčija | 0,89 | 0,79 | 0,77 |
Romunija | 0,83 | 0,73 | 0,76 |
Portugalska | 0,86 | 0,76 | 0,78 |
Italija | 0,89 | 0,78 | 0,79 |
Španija | 0,90 | 0,78 | 0,80 |
GFN, 2021
Bolgarija [indeks] | Romunija [indeks] | Hrvaška [indeks] | Madžarska [indeks] | Slovaška [indeks] | Portugalska [indeks] | Latvija [indeks] | Poljska [indeks] | Litva [indeks] | Ciper [indeks] | Grčija [indeks] | Estonija [indeks] | Italija [indeks] | Malta [indeks] | Češka [indeks] | Francija [indeks] | Španija [indeks] | Slovenija [indeks] | Luksemburg [indeks] | Avstrija [indeks] | Belgija [indeks] | Združeno kraljestvo [indeks] | Finska [indeks] | Danska [indeks] | Nizozemska [indeks] | Švedska [indeks] | Nemčija [indeks] | Irska [indeks] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
HDI | 0,81 | 0,81 | 0,83 | 0,84 | 0,85 | 0,85 | 0,85 | 0,87 | 0,87 | 0,87 | 0,87 | 0,88 | 0,88 | 0,88 | 0,89 | 0,89 | 0,89 | 0,90 | 0,91 | 0,91 | 0,92 | 0,92 | 0,92 | 0,93 | 0,93 | 0,94 | 0,94 | 0,94 |
Ekološki odtis | 3,64 | 3,40 | 3,72 | 3,67 | 4,41 | 4,40 | 6,13 | 4,71 | 5,86 | 3,88 | 4,12 | 7,16 | 4,41 | 5,68 | 5,47 | 4,60 | 4,03 | 4,90 | 12,79 | 6,02 | 6,60 | 4,20 | 5,84 | 6,93 | 5,02 | 6,08 | 4,70 | 5,01 |
Knoema, World data atlas, Human development index, 2021
Kazalec primerja HDI in ekološki odtis Slovenije ter izbranih držav. Pri tem sledi naslednjemu cilju: države delujejo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, če je njihov HDI 0,7 ali več, njihov ekološki odtis pa manjši od 1,6 gha na prebivalca (GFN, 2021).
Kazalec spremlja tudi naslednje cilje:
Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost HDI v Sloveniji iz 0,77 povečala na 0,92 (za 18,5 %), kar državo uvršča med države z zelo visokim indeksom človekovega razvoja. V tem času se je pričakovana življenjska doba podaljšala za 8,1 leta, povprečno so se Slovenci šolali za 1,8 leta dlje, pričakovana leta šolanja pa so se podaljšala za 5,6 leta. BDP je v tem času kot ena izmed treh dimenzij HDI, narastel za največ, in sicer za 72,8%.
Med 189 državami, ki so bile vključene v preračun HDI, je bila stopnja človekovega razvoja leta 2019 najvišja na Norveškem (0,96), drugo mesto pa sta si delila Irska in Švica (0,96). Slovenija se uvršča na 22. mesto. V primerjavi z letom 2014 se je vrednost HDI za Slovenijo izboljšala za 2 mesti (prej 24. mesto med 182 državami). Slovenija se je skupaj s preostalimi članicami EU uvrstila v skupino držav z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja (HDI ≥ 0,7). Na splošno lahko rečemo, da je za Evropske države značilen visok HDI (med 0,84 in 0,96), medtem, ko so države z najnižjim HDI (med 0,39 in 0,51) nahajajo v Afriki, pridružujeta pa se jim še Afganistan in Haiti.
Poleg HDI, so na voljo tudi izračuni za IHDI oziroma HDI prilagojen neenakosti, ki upošteva neenakost znotraj države v vseh treh dimenzijah HDI. Enaka vrednost HDI in IHDI pomeni, da znotraj države ni neenakosti. Slovenski IHDI znaša 0,875, kar pomeni, da je izguba zaradi neenakosti 4,6 %.
Med državami EU-27 (skupaj z Združenim kraljestvom) ima največji HDI in IHDI Irska, sledita Nemčija in Švedska. Med države z najnižjim HDI in IHDI uvrščamo Bolgarijo (0,816), Romunijo (0,828) in Hrvaško (0,851). Država, kjer so neenakost največji so Latvija, Portugalska in Hrvaška, najmanj pa je neenakosti v Belgiji, na Finskem in Irskem.
Indeks človekovega razvoja prikazuje dve dimenziji razvoja: gospodarsko in socialno. Za doseganje trajnostnega razvoja si moramo prizadevati tudi tako, da vključimo okoljsko dimenzijo.
Vse tri dimenzije je mogoče oceniti, če indeks človekovega razvoja primerjamo še s podatkom o ekološkem odtisu. Opazimo lahko, da višje vrednosti HDI pomenijo tudi višji ekološki odtis. Povprečen HDI na svetu za leto 2017 znaša 0,73, ekološki odtis pa 2,77 gha (za kar bi potrebovali 1,73 planeta Zemlja). Glede na naraščajočo svetovno populacijo in ob upoštevanju potreb po biokapaciteti, bi moral povprečni ekološki odtis na osebo po vsem svetu močno zmanjšati in sicer pod prag 1,6, če želimo zagotoviti trajnostni razvoj.
Slovenci ne živimo v skladu s trajnostnim razvojem. HDI je v Sloveniji leta 2017 znašal 0,9, ekološki odtis pa 4,9 gha (za kar bi potrebovali 3,1 planeta Zemlja). Tudi primer Slovenije nakazuje, da višji HDI pomeni tudi višji ekološki odtis.
Indeks človekovega razvoja se je uveljavil kot pomemben pokazatelj sprememb človekove blaginje, čeprav ima tudi številne omejitve in pomanjkljivosti. Tako ne vključuje posameznih vidikov politične svobode, socialne varnosti in pravičnosti, kakovosti življenjskega okolja in podobno. Kljub temu predstavlja pomembno orientacijo pri sprejemanju političnih odločitev in spremljanju napredka pri doseganju socialnoekonomskih ciljev (Vintar Mally, 2007).
Pri svojih dejanjih moramo upoštevati zapleten in soodvisen odnos med ljudmi in planetom. Socialna ali družbena neravnovesja in planetarna ravnovesja drug drugega krepijo. Dokler obstajajo planetarna neravnovesja, nastajajo tveganja, ki se lahko uresničijo v obliki šokov. Tak šok je bila na primer pandemija Covid-19. Šoki hitreje in močneje prizadenejo ranljivejše ljudi, kar še nadalje poveča socialne ali družbene neenakosti. Socialne neenakosti povzročijo dejanja, ki nato povečajo pritiske na planet, s tem pa ponovno spodbujajo socialne neenakosti. Ljudje imamo s svojimi dejanji možnost, da spodbudimo spremembe, ki so potrebne za zmanjšanje neenakosti v človeškem razvoju, hkrati pa s tem tudi zmanjšamo pritiske na planet (UNDP, 2020).
Cilji povzeti po: Strategija razvoja Slovenije 2030 in Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.
Podatki za Slovenijo in druge države
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so zajeti za obdobje 1995-2019. Razvojni program Združenih narodov izračunava HDI vsako leto, zaradi dostopnosti podatkov pa zanj uporabljajo podatke izpred dveh let. Podatki so objavljeni v Poročilih o človekovem razvoju, zadnje je bilo objavljeno leta 2020.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec:
HDI se izračuna na podlagi podatkov o pričakovani življenjski dobi ob rojstvu, pričakovanem trajanju šolanja, povprečnem trajanju šolanja in BDP na prebivalca. Najprej se tem štirim podkazalcem določita minimum in maksimum vrednosti, saj so le te potrebne za izračun teh štirih dimenzij HDI (podindeks je kvocient med razlikama dejanske vrednosti z minumumom vrednosti ter maksimuma vrednosti z minimumom vrednosti). Nato se HDI izračuna po naslednji formuli:
HDI = (Ipričakovana življ. doba x Iizobrazba x IBDP )1/3
GDI se izračuna na podlagi podatkov o pričakovani življenjski dobi ob rojstvu, pričakovanega trajanja šolanja, povprečnega trajanja šolanja za odrasle (od 25. let dalje) ter ocene dohodka, glede na spol. Izračuna se po formuli:
GDI = HDIf / HDIm ,
pri čemer je HDIf HDI za ženski spol, HDIm pa HDI za moški spol. GII se izračuna na podlagi podatkov o stopnji umrljivosti mater, stopnji rodnosti mladostnikov, deležu poslanskih sedežev vsakega spola, prebivalstva z vsaj nekaj srednješolske izobrazbe in stopnje udeležbe delovne sile. Najprej se obravnava ničle in ekstremne vrednosti, sledi združevanje po dimenzijah znotraj vsakega spola z uporabo geometrijske sredine, nato še harmonične sredine, na koncu pa se izračuna geometrična sredina aritmetične sredine vsakega od indikatorjev.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Gibanje vrednosti HDI in podindeksov, Slovenija, 1990–2019 |
Indeks |
2002-2019 |
/ |
Letno |
9.6.2021 |
|
HDI, IDHDI v EU-27 in Združenem kraljestvu, 2019 |
Indeks |
2019 |
/ |
Letno |
9.6.2021 |
|
HDI in ekološki odtis v državah EU-27 in Združenem kraljestvu, 2017 |
Indeks, gha na osebo |
2017 |
/ |
Letno |
23.08.2021 |
|
HDI po svetu, 2019 |
Indeks |
2019 |
/ |
Letno |
9.6.2021 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni