Družbena blaginja v Sloveniji se stalno izboljšuje. Stopnja človekovega razvoja je visoka, moški in ženske pa imajo skoraj enak dostop do zdravja, dohodka in izobrazbe, čeprav je porazdelitev družbene moči med spoloma še vedno neenakomerna.
Kazalec prikazuje indeks človekovega razvoja (v nadaljevanju HDI – Human Development Index), ki je pomemben kazalnik kompleksnosti povezanosti dohodka in blaginje ter prepletenosti in medsebojne povezanosti ekonomskih in socialnih politik.
HDI kaže blaginjo na treh področjih družbenega razvoja. Kazalci, s katerimi so ta operacionalizirana, naj bi odsevali dosežke držav na različnih razvojnih ravneh - zdravje (pričakovana življenjska doba ob rojstvu za spremljanje življenjske dobe in zdravstvenih razmer), dohodek oz. dostop do virov, ki ljudem omogočajo dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca po kupni moči), ter izobraženost in znanje (bruto stopnja vključenosti in pismenosti, ki prikazujeta kombinirano stopnjo vpisa na različne ravni izobraževanja oziroma stopnjo pismenosti odraslega prebivalstva). Kljub nekaterim metodološkim pomanjkljivostim je HDI, v kombinaciji z drugimi kazalci, pokazatelj trajnostnega povečevanja blaginje prebivalcev Slovenije.
Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).
Estonija | Romunija | Bolgarija | Latvija | Litva | Madžarska | Slovaška | Poljska | Malta | Češka | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1995 | indeks | 0.795 | 0.772 | 0.785 | 0.765 | 0.787 | 0.812 | np | 0.816 | 0.852 | 0.843 |
2003 | indeks | 0.853 | 0.792 | 0.808 | 0.836 | 0.852 | 0.862 | 0.849 | 0.858 | 0.867 | 0.874 |
2004 | indeks | 0.858 | 0.805 | 0.816 | 0.845 | 0.857 | 0.869 | 0.856 | 0.862 | 0.875 | 0.885 |
2005 | indeks | 0.86 | 0.813 | 0.824 | 0.855 | 0.862 | 0.874 | 0.863 | 0.87 | 0.878 | 0.891 |
2006 | indeks | 0.871 | 0.825 | 0.834 | 0.863 | 0.869 | 0.877 | 0.872 | 0.875 | 0.894 | 0.897 |
2007 | indeks | 0.833 | 0.837 | 0.84 | 0.866 | 0.87 | 0.879 | 0.88 | 0.88 | 0.902 | 0.903 |
Portugalska | Ciper | Slovenija | EU-27 | Grčija | Nemčija | Velika Britanija | Italija | Belgija | Španija | ||
1995 | indeks | 0.878 | 0.858 | 0.853 | 0.869 | 0.876 | 0.913 | 0.921 | 0.907 | 0.929 | 0.904 |
2003 | indeks | 0.904 | 0.891 | 0.904 | 0.899 | 0.912 | 0.93 | 0.939 | 0.934 | 0.945 | 0.928 |
2004 | indeks | 0.904 | 0.903 | 0.91 | 0.905 | 0.921 | 0.932 | 0.94 | 0.94 | 0.945 | 0.938 |
2005 | indeks | 0.897 | 0.903 | 0.917 | 0.91 | 0.926 | 0.935 | 0.946 | 0.941 | 0.946 | 0.949 |
2006 | indeks | 0.9 | 0.912 | 0.923 | 0.916 | 0.947 | 0.94 | 0.942 | 0.945 | 0.948 | 0.949 |
2007 | indeks | 0.909 | 0.914 | 0.929 | 0.937 | 0.942 | 0.947 | 0.947 | 0.951 | 0.953 | 0.955 |
Avstrija | Danska | Finska | Luksemburg | Francija | Švedska | Nizozemska | Irska | ||||
1995 | indeks | 0.914 | 0.913 | 0.914 | 0.911 | 0.921 | 0.929 | 0.928 | 0.894 | ||
2003 | indeks | 0.936 | 0.941 | 0.941 | 0.949 | 0.938 | 0.949 | 0.943 | 0.946 | ||
2004 | indeks | 0.944 | 0.943 | 0.947 | 0.945 | 0.942 | 0.951 | 0.947 | 0.956 | ||
2005 | indeks | 0.948 | 0.949 | 0.952 | 0.944 | 0.952 | 0.956 | 0.953 | 0.959 | ||
2006 | indeks | 0.951 | 0.952 | 0.954 | 0.956 | 0.955 | 0.958 | 0.958 | 0.96 | ||
2007 | indeks | 0.955 | 0.955 | 0.959 | 0.96 | 0.961 | 0.963 | 0.964 | 0.965 |
Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Indeks človekovega razvoja | indeks | 0.895 | 0.904 | 0.91 | 0.917 | 0.923 | 0.937 |
Indeks pričakovane življenjske dobe | indeks | 0.85 | 0.86 | 0.86 | 0.875 | 0.881 | 0.886 |
Indeks BDP | indeks | 0.87 | 0.88 | 0.89 | 0.914 | 0.923 | 0.933 |
Indeks izobrazbe | indeks | 0.96 | 0.98 | 0.98 | 0.965 | 0.969 | 0.969 |
Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).
Avstrija | Belgija | Bolgarija | Ciper | Češka | Danska | Estonija | Finska | Francija | Grčija | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Indeks človekovega razvoja (HDI) | indeks | 0.955 | 0.953 | 0.84 | 0.914 | 0.903 | 0.955 | 0.883 | 0.959 | 0.961 | 0.942 |
Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) | indeks | 0.93 | 0.948 | 0.839 | 0.911 | 0.9 | 0.947 | 0.882 | 0.954 | 0.956 | 0.936 |
Indeks razporejenosti moči po spolu (GEM) | indeks | 0.744 | 0.874 | 0.613 | 0.603 | 0.664 | 0.896 | 0.665 | 0.902 | 0.779 | 0.677 |
Irska | Italija | Latvija | Litva | Luksemburg | Madžarska | Malta | Nemčija | Nizozemska | Poljska | ||
Indeks človekovega razvoja (HDI) | indeks | 0.965 | 0.951 | 0.866 | 0.87 | 0.96 | 0.879 | 0.902 | 0.947 | 0.964 | 0.88 |
Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) | indeks | 0.948 | 0.945 | 0.865 | 0.869 | 0.943 | 0.879 | 0.895 | 0.939 | 0.954 | 0.877 |
Indeks razporejenosti moči po spolu (GEM) | indeks | 0.722 | 0.741 | 0.648 | 0.628 | n.p. | 0.59 | 0.531 | 0.852 | 0.882 | 0.631 |
Portugalska | Romunija | Slovaška | Slovenija | Španija | Švedska | Zdr. kraljestvo | |||||
Indeks človekovega razvoja (HDI) | indeks | 0.909 | 0.837 | 0.88 | 0.929 | 0.955 | 0.963 | 0.947 | |||
Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) | indeks | 0.907 | 0.836 | 0.877 | 0.927 | 0.949 | 0.956 | 0.943 | |||
Indeks razporejenosti moči po spolu (GEM) | indeks | 0.753 | 0.512 | 0.663 | 0.641 | 0.835 | 0.909 | 0.79 |
- trajnostno povečevanje blaginje oz. izboljševanje kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije,
- indeks človekovega razvoja tudi v prihodnje ohranjati nad vrednostjo 0,9, kar uvršča Slovenijo med države z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja.
Podatki za Slovenijo in druge države:
Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2005) in Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Human Development Reports.
Skrbnik podatkov: Združeni narodi, program UNDP.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 1995-2007, ko je na voljo zadnji podatek. Razvojni program Združenih narodov izračunava HDI vsako leto, zaradi dostopnosti podatkov pa zanj uporabljajo podatke izpred dveh let. Podatki so objavljeni v Poročilih o človekovem razvoju (1990-2010). Naslednje poročilo bo na voljo oktobra 2010.
Metodologija obdelave podatkov:
Metodologija izračuna HDI, GDI in GEI je natančno obrazložena v publikaciji Calculating the human development indices (Tehnical note 1).
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Podatki, ki so del kazalca so uradni podatki in so primerni za mednarodne primerjave. Slabost: HDI ni in ne more biti izčrpno merilo razvoja, kljub temu pa HDI pomembno dopolnjuje tako BDP kot vrsto drugih razvojnih kazalcev. Metodološki pristop za HDI se je v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja izkazal za manj ustreznega. Najspornejši je indeks izobrazbe, katerega metodološka zasnova prikriva pomembne razlike med državami, zlasti med najbolj razvitimi. Zaradi dostopnosti podatkov je vključenost v izobraževanje namesto z neto stopnjami, ki upoštevajo samo redno vključene, izražena v bruto stopnjah (števec predstavljajo vsi vključeni, ne glede na starost). Z vidika najbolj razvitih je neprimerna tudi metodologija merjenja pismenosti, še posebej, ker sta stopnji pismenosti pripisani kar dve tretjini vrednosti indeksa izobrazbe. Ta je v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja namreč skoraj 100-odstotna. Ker pa so različne (druge) oblike pismenosti kot so npr. številčna, bralna, funkcionalna itd. kot pomemben razvojni dejavnik izključene, indeks izobrazbe ne kaže dejanske (ne)pismenosti populacije razvitih držav.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- GFN, 2010. Global Footprint Network.
- Human Development Reports 1990-2010, 2010. UNDP.
- Plut, 2008. Okoljska globalizacija, nosilnost okolja in gospodarski razvoj. Naše gospodarstvo, let. 54, št. ½.
- Poročilo o razvoju 2010, 2010.. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- SRS, 2005. Strategija Razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- Tehnical note 1, 2008. Calculating the human development indices. UNDP.
- Vintar Mally, 2007. Trajnostni izzivi Evrope v 21. stoletju. Dela, št. 28.