Indeks človekovega razvoja | Okoljski kazalci

Kazalci po letih

2022

2010

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

KOS Tweeti

Izvozi PDF

Prenesi

Take a look

Delež zamenjanih oken 2015-2019

Glavni način ogrevanja v SLO

Dnevna notranja temperatura v kurilni sezoni

Ključno sporočilo

Družbena blaginja v Sloveniji se stalno izboljšuje. Stopnja človekovega razvoja je visoka, moški in ženske pa imajo skoraj enak dostop do zdravja, dohodka in izobrazbe, čeprav je porazdelitev družbene moči med spoloma še vedno neenakomerna.

Definicija

Kazalec prikazuje indeks človekovega razvoja (v nadaljevanju HDI – Human Development Index), ki je pomemben kazalnik kompleksnosti povezanosti dohodka in blaginje ter prepletenosti in medsebojne povezanosti ekonomskih in socialnih politik.

HDI kaže blaginjo na treh področjih družbenega razvoja. Kazalci, s katerimi so ta operacionalizirana, naj bi odsevali dosežke držav na različnih razvojnih ravneh - zdravje (pričakovana življenjska doba ob rojstvu za spremljanje življenjske dobe in zdravstvenih razmer), dohodek oz. dostop do virov, ki ljudem omogočajo dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca po kupni moči), ter izobraženost in znanje (bruto stopnja vključenosti in pismenosti, ki prikazujeta kombinirano stopnjo vpisa na različne ravni izobraževanja oziroma stopnjo pismenosti odraslega prebivalstva). Kljub nekaterim metodološkim pomanjkljivostim je HDI, v kombinaciji z drugimi kazalci, pokazatelj trajnostnega povečevanja blaginje prebivalcev Slovenije.

Grafi

Slika SE03-1: Indeks človekovega razvoja v Sloveniji in EU-27 v letu 2007

Viri:

Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).

Prikaži podatke

		Estonija	Romunija	Bolgarija	Latvija	Litva	Madžarska	Slovaška	Poljska	Malta	Češka
1995	indeks	0.795	0.772	0.785	0.765	0.787	0.812	np	0.816	0.852	0.843
2003	indeks	0.853	0.792	0.808	0.836	0.852	0.862	0.849	0.858	0.867	0.874
2004	indeks	0.858	0.805	0.816	0.845	0.857	0.869	0.856	0.862	0.875	0.885
2005	indeks	0.86	0.813	0.824	0.855	0.862	0.874	0.863	0.87	0.878	0.891
2006	indeks	0.871	0.825	0.834	0.863	0.869	0.877	0.872	0.875	0.894	0.897
2007	indeks	0.833	0.837	0.84	0.866	0.87	0.879	0.88	0.88	0.902	0.903
		Portugalska	Ciper	Slovenija	EU-27	Grčija	Nemčija	Velika Britanija	Italija	Belgija	Španija
1995	indeks	0.878	0.858	0.853	0.869	0.876	0.913	0.921	0.907	0.929	0.904
2003	indeks	0.904	0.891	0.904	0.899	0.912	0.93	0.939	0.934	0.945	0.928
2004	indeks	0.904	0.903	0.91	0.905	0.921	0.932	0.94	0.94	0.945	0.938
2005	indeks	0.897	0.903	0.917	0.91	0.926	0.935	0.946	0.941	0.946	0.949
2006	indeks	0.9	0.912	0.923	0.916	0.947	0.94	0.942	0.945	0.948	0.949
2007	indeks	0.909	0.914	0.929	0.937	0.942	0.947	0.947	0.951	0.953	0.955
		Avstrija	Danska	Finska	Luksemburg	Francija	Švedska	Nizozemska	Irska
1995	indeks	0.914	0.913	0.914	0.911	0.921	0.929	0.928	0.894
2003	indeks	0.936	0.941	0.941	0.949	0.938	0.949	0.943	0.946
2004	indeks	0.944	0.943	0.947	0.945	0.942	0.951	0.947	0.956
2005	indeks	0.948	0.949	0.952	0.944	0.952	0.956	0.953	0.959
2006	indeks	0.951	0.952	0.954	0.956	0.955	0.958	0.958	0.96
2007	indeks	0.955	0.955	0.959	0.96	0.961	0.963	0.964	0.965

Slika SE03-2: Gibanje vrednosti HDI in podindeksov v Sloveniji v obdobju 2002–2007

Viri:

Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).

Prikaži podatke

		2002	2003	2004	2005	2006	2007
Indeks človekovega razvoja	indeks	0.895	0.904	0.91	0.917	0.923	0.937
Indeks pričakovane življenjske dobe	indeks	0.85	0.86	0.86	0.875	0.881	0.886
Indeks BDP	indeks	0.87	0.88	0.89	0.914	0.923	0.933
Indeks izobrazbe	indeks	0.96	0.98	0.98	0.965	0.969	0.969

Slika SE03-3: Kazalniki človekovega razvoja v državah EU-27 za leto 2007

Viri:

Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).

Prikaži podatke

		Avstrija	Belgija	Bolgarija	Ciper	Češka	Danska	Estonija	Finska	Francija	Grčija
Indeks človekovega razvoja (HDI)	indeks	0.955	0.953	0.84	0.914	0.903	0.955	0.883	0.959	0.961	0.942
Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI)	indeks	0.93	0.948	0.839	0.911	0.9	0.947	0.882	0.954	0.956	0.936
Indeks razporejenosti moči po spolu (GEM)	indeks	0.744	0.874	0.613	0.603	0.664	0.896	0.665	0.902	0.779	0.677
		Irska	Italija	Latvija	Litva	Luksemburg	Madžarska	Malta	Nemčija	Nizozemska	Poljska
Indeks človekovega razvoja (HDI)	indeks	0.965	0.951	0.866	0.87	0.96	0.879	0.902	0.947	0.964	0.88
Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI)	indeks	0.948	0.945	0.865	0.869	0.943	0.879	0.895	0.939	0.954	0.877
Indeks razporejenosti moči po spolu (GEM)	indeks	0.722	0.741	0.648	0.628	n.p.	0.59	0.531	0.852	0.882	0.631
		Portugalska	Romunija	Slovaška	Slovenija	Španija	Švedska	Zdr. kraljestvo
Indeks človekovega razvoja (HDI)	indeks	0.909	0.837	0.88	0.929	0.955	0.963	0.947
Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI)	indeks	0.907	0.836	0.877	0.927	0.949	0.956	0.943
Indeks razporejenosti moči po spolu (GEM)	indeks	0.753	0.512	0.663	0.641	0.835	0.909	0.79

Cilji

- trajnostno povečevanje blaginje oz. izboljševanje kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije,
- indeks človekovega razvoja tudi v prihodnje ohranjati nad vrednostjo 0,9, kar uvršča Slovenijo med države z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja.

Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2005) in Human Development Reports 1990-2010 (UNDP, 2010).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Human Development Reports.
Skrbnik podatkov: Združeni narodi, program UNDP.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 1995-2007, ko je na voljo zadnji podatek. Razvojni program Združenih narodov izračunava HDI vsako leto, zaradi dostopnosti podatkov pa zanj uporabljajo podatke izpred dveh let. Podatki so objavljeni v Poročilih o človekovem razvoju (1990-2010). Naslednje poročilo bo na voljo oktobra 2010.

Metodologija obdelave podatkov:

Metodologija izračuna HDI, GDI in GEI je natančno obrazložena v publikaciji Calculating the human development indices (Tehnical note 1).
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Podatki, ki so del kazalca so uradni podatki in so primerni za mednarodne primerjave. Slabost: HDI ni in ne more biti izčrpno merilo razvoja, kljub temu pa HDI pomembno dopolnjuje tako BDP kot vrsto drugih razvojnih kazalcev. Metodološki pristop za HDI se je v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja izkazal za manj ustreznega. Najspornejši je indeks izobrazbe, katerega metodološka zasnova prikriva pomembne razlike med državami, zlasti med najbolj razvitimi. Zaradi dostopnosti podatkov je vključenost v izobraževanje namesto z neto stopnjami, ki upoštevajo samo redno vključene, izražena v bruto stopnjah (števec predstavljajo vsi vključeni, ne glede na starost). Z vidika najbolj razvitih je neprimerna tudi metodologija merjenja pismenosti, še posebej, ker sta stopnji pismenosti pripisani kar dve tretjini vrednosti indeksa izobrazbe. Ta je v skupini držav z visoko stopnjo človekovega razvoja namreč skoraj 100-odstotna. Ker pa so različne (druge) oblike pismenosti kot so npr. številčna, bralna, funkcionalna itd. kot pomemben razvojni dejavnik izključene, indeks izobrazbe ne kaže dejanske (ne)pismenosti populacije razvitih držav.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- GFN, 2010. Global Footprint Network.
- Human Development Reports 1990-2010, 2010. UNDP.
- Plut, 2008. Okoljska globalizacija, nosilnost okolja in gospodarski razvoj. Naše gospodarstvo, let. 54, št. ½.
- Poročilo o razvoju 2010, 2010.. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- SRS, 2005. Strategija Razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- Tehnical note 1, 2008. Calculating the human development indices. UNDP.
- Vintar Mally, 2007. Trajnostni izzivi Evrope v 21. stoletju. Dela, št. 28.