[SE08] Okoljski odtis
Ključno sporočilo
Okoljski odtis Slovenije niha, največ na račun odtisa energentov. Slovenija je bila leta 2006 z okoljskim odtisom 3,9 gha/osebo pod evropskim povprečjem (4,5 gha/osebo), vendar še vedno precej nad svetovnim povprečjem (2,6 gha/osebo). Povpraševanje presega okoljsko kapaciteto, zato je že od leta 1999 prisoten okoljski deficit.
Definicija
Kazalec prikazuje okoljski odtis, biokapaciteto ter okoljski deficit v Sloveniji, nekaterih evropskih državah, ZDA ter Združenih arabskih emiratih za izbrana leta.
Okoljski odtis (Ecological Footprint) je kazalec trajnostnega razvoja. Junija 2005 ga je Evropska Komisija v okviru priprav prenovljene Strategije trajnostnega razvoja predstavila v Evropskem parlamentu in poudarila njegov pomen pri spremljanju okoljske komponenete trajnostnega razvoja.
Okoljski odtis (Ecological Footprint) meri povpraševanje človeka po naravi ter kapaciteto narave, da zadovolji to povpraševanje na globalni, državni, regionalni in institucionalni ravni, na ravni gospodinjstev ter osebni ravni. Izraža, koliko regenerativne kapacitete biosfere je potrebne tako za proizvodnjo sredstev, ki jih človek porabi, kot za absorpcijo onesnaženja, ki pri tem nastane. Izračun okoljskega odtisa temelji na kapaciteti narave - biokapaciteti in povpraševanju po naravi. Izraža se v standardizirani enoti biološko produktivne površine, globalnem hektarju (gha) na osebo.
Izračun okoljskega odtisa temelji na seštevanju površin, potrebnih za proizvodnjo hrane in vlaken (obnovljiva biološka sredstva), za absorpcijo odpadnih snovi, ki so posledica rabe energije in površin, namenjenih raznovrstni infrastrukturi. Odtis rabe bioloških sredstev je površina, potrebna za proizvodnjo primarnih proizvodov kot so hrana, krma, les in živalski proizvodi. To so kmetijske površine, pašniki, gozdovi in ribolovna območja (cropland footprint, grazing footprint, fishing ground footprint). Odtis sekundarnih proizvodov je enak odtisu primarnih proizvodov, iz katerih so ti narejeni. Odtis rabe energentov (carbon footprint) izraža porabo bioproduktivne površine za pridobivanje hidroenergije in lesa kot goriva, odtis rabe fosilnih goriv in nuklearne energije pa je ocenjen posredno. Odtis infrastrukture (infrastructure footprint) predstavlja izgubo kmetijske pridelave, ki bi bila lahko na teh površinah. Predpostavlja se namreč, da so poseljena območja in infrastruktura večinoma na kmetijsko rodovitni zemlji. Podatki se nanašajo na potrošni odtis. Globalno je odtis potrošnje enak odtisu proizvodnje. Ker prebivalci določenega območja običajno porabljajo naravne vire in okoljske storitve z različnih koncev sveta, mu prištejemo uvoz in odštejemo izvoz (ob predpostavki, da ni večjih sprememb v zalogah). Povečan je še za odpadke in onesnaževanje. Zaradi pomanjkanja podatkov je poraba turistov upoštevana kot poraba države gostiteljice, kar ima za posledico napake na nacionalni ravni, ne pa na globalni.
Biokapaciteta je regenerativna kapaciteta biosfere oz. vir obnovljivih sredstev. Izraža nosilno sposobnost Zemlje kot celote ozr. posamezne regije, države. Predstavlja bioproduktivna področja kot so kmetijske površine, gozdovi, pašniki, ribolovna področja in zazidana zemljišča oz. infrastruktura. Globalno je identificiranih 11,2 mrd hektarjev bioproduktivne površine, kjer nastane večina biološke produkcije (po oceni med 80 % in 90 %). Ta površina pokriva približno četrtino vse Zemljine površine. Ostale biološko aktivne površine so še oceani, puščave in ledeniki, vendar obnovljiva sredstva tam niso dovolj koncentrirana, da bi znatno prispevala k celotni biokapaciteti.
Vsak globalni hektar proizvede enako količino biološke vrednosti, tako da je produktivnost globalnega hektarja enaka povprečni produktivnosti vse bioproduktivne površine.Računi upoštevajo trenutno produktivnost biosfere brez zmanjšanja zaradi možne degradacije, če pa pride do nje, se bo to pokazalo v zmanjšanju biokapacitete v prihodnosti.
Okoljski deficit je vrednost, za katero okoljski odtis populacije preseže biološko kapaciteto prostora, ki je tej populaciji na voljo (An Architect's Guide to Designing for Sustainability, 2009).
Grafi
GFN, Footprint for Nations, 2010
| Romunija | Madžarska | Bolgarija | Litva | Slovenija | Poljska | Nemčija | Latvija | Francija | Nizozemska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2003 | gha/osebo | 2.4 | 3.5 | 3.1 | 4.4 | 3.4 | 3.3 | 4.5 | 2.6 | 5.6 | 4.4 |
| 2005 | gha/osebo | 2.9 | 3.5 | 2.7 | 3.2 | 4.5 | 4 | 4.2 | 3.5 | 4.9 | 4.4 |
| 2006 | gha/osebo | 2.7 | 3.2 | 3.3 | 3.3 | 3.9 | 3.9 | 4 | 4.6 | 4.6 | 4.6 |
| Avstrija | Italija | Slovaška | Švedska | Češka | Finska | Španija | Belgija&Luksemburg | Grčija | Velika Britanija | ||
| 2003 | gha/osebo | 4.9 | 4.2 | 3.2 | 6.1 | 4.9 | 7.6 | 5.4 | 5.6 | 5 | 5.6 |
| 2005 | gha/osebo | 5 | 4.8 | 3.3 | 5.1 | 5.4 | 5.2 | 5.7 | 5.1 | 5.9 | 5.3 |
| 2006 | gha/osebo | 4.9 | 4.9 | 4.9 | 5.3 | 5.5 | 5.6 | 5.7 | 5.8 | 6.1 | |
| Estonija | Danska | Irska | ZDA | Združeni arabski emirati | |||||||
| 2003 | gha/osebo | 6.5 | 5.8 | 5 | 9.6 | 11.9 | |||||
| 2005 | gha/osebo | 6.4 | 8 | 6.3 | 9.4 | 9.5 | |||||
| 2006 | gha/osebo | 6.4 | 7.2 | 8.2 | 9 | 10.3 |
GFN, Footprint for Nations, 2010
| Finska | Estonija | Latvija | Litva | Romunija | Bolgarija | Madžarska | Evropa | Slovenija | Francija | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| okoljski odtis | gha/osebo | 5.5 | 6.4 | 4.6 | 3.3 | 2.7 | 3.3 | 3.2 | 4.5 | 3.9 | 4.6 |
| biokapaciteta | gha/osebo | 13 | 9 | 7.2 | 3.7 | 2.3 | 2.7 | 2.6 | 3 | 2.4 | 2.8 |
| okoljski deficit | gha/osebo | 7.5 | 2.6 | 2.6 | 0.3 | -0.4 | -0.6 | -0.6 | -1.5 | -1.5 | -1.8 |
| Avstrija | Danska | Poljska | Nemčija | Slovaška | Češka | Portugalska | Nizozemska | Irska | Italija | ||
| okoljski odtis | gha/osebo | 4.9 | 7.2 | 3.9 | 4 | 4.9 | 5.3 | 4.4 | 4.6 | 8.2 | 4.9 |
| biokapaciteta | gha/osebo | 3 | 5.2 | 1.8 | 1.9 | 2.7 | 2.6 | 1.2 | 1 | 4.3 | 1 |
| okoljski deficit | gha/osebo | -1.9 | -2 | -2 | -2.2 | -2.3 | -2.7 | -3.2 | -3.6 | -3.9 | -3.9 |
| Španija | Grčija | Velika Britanija | ZDA | Belgija&Luksemburg | Združeni arabski emirati | ||||||
| okoljski odtis | gha/osebo | 5.6 | 5.8 | 6.1 | 9 | 5.7 | 10.3 | ||||
| biokapaciteta | gha/osebo | 1.3 | 1.4 | 1.6 | 4.4 | 1.1 | 1.4 | ||||
| okoljski deficit | gha/osebo | -4.3 | -4.4 | -4.5 | -4.6 | -4.6 | -8.9 |
GFN, Footprint for Nations, 2010
| Romunija | Madžarska | Litva | Bolgarija | Slovenija | Nemčija | Poljska | Portugalska | Nizozemska | Belgija&Luksemburg | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odtis bioloških sredstev | gha/osebo | 1.31 | 1.66 | 0.95 | 1.39 | 1.73 | 1.64 | 1.44 | 1.92 | 2.02 | 2.95 |
| odtis energentov | gha/osebo | 1.21 | 1.39 | 1.69 | 1.69 | 2.07 | 2.21 | 2.38 | 2.41 | 2.44 | 2.44 |
| odtis infrastrukture | gha/osebo | 0.14 | 0.17 | 0.1 | 0.17 | 0.09 | 0.18 | 0.07 | 0.04 | 0.14 | 0.31 |
| Francija | EU | Finska | Italija | Češka | Avstrija | Estonija | Španija | Slovaška | Latvija | ||
| odtis bioloških sredstev | gha/osebo | 1.91 | 1.9 | 2.71 | 1.97 | 2.21 | 1.72 | 3.13 | 2.33 | 1.32 | 0.86 |
| odtis energentov | gha/osebo | 2.49 | 2.49 | 2.67 | 2.88 | 2.95 | 2.98 | 3.15 | 3.25 | 3.48 | 3.67 |
| odtis infrastrukture | gha/osebo | 0.21 | 0.12 | 0.14 | 0.08 | 0.16 | 0.19 | 0.13 | 0.05 | 0.15 | 0.07 |
| Danska | Grčija | Velika Britanija | Irska | ZDA | Združeni arabski emirati | ||||||
| odtis bioloških sredstev | gha/osebo | 3.15 | 1.73 | 1.94 | 2.75 | 2.52 | 3.04 | ||||
| odtis energentov | gha/osebo | 3.77 | 3.94 | 4 | 5.19 | 6.41 | 7.19 | ||||
| odtis infrastrukture | gha/osebo | 0.28 | 0.08 | 0.18 | 0.25 | 0.09 | 0.06 |
GFN, Footprint for Nations, 2010
| 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| okoljski odtis | gha/osebo | 1.7 | 2.1 | 3.2 | 1.7 | 3 | 2.8 | 3.3 | 3 | 3.3 | 3.3 |
| biokapaciteta | gha/osebo | 2.9 | 2.9 | 3 | 3 | 2.9 | 2.9 | 2.9 | 2.9 | 2.9 | 2.9 |
| okoljski deficit | gha/osebo | 1.2 | 0.8 | -0.2 | 1.2 | -0.1 | 0.1 | -0.3 | -0.1 | -0.4 | -0.4 |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | |||||||
| okoljski odtis | gha/osebo | 3.5 | 3.4 | np | 4.5 | 3.9 | |||||
| biokapaciteta | gha/osebo | 2.9 | 2.8 | np | 2.2 | 2.4 | |||||
| okoljski deficit | gha/osebo | -0.5 | -0.6 | np | -2.3 | -1.5 |
GFN, Footprint for Nations, 2010
| 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odtis bioloških sredstev | gha/osebo | 0.74 | 0.89 | 1.43 | 1 | 1.29 | 0.97 | 1.36 | 1 | 1.43 | 1.33 |
| odtis energentov | gha/osebo | 0.88 | 1.13 | 1.63 | 0.65 | 1.63 | 1.79 | 1.8 | 1.86 | 1.78 | 1.9 |
| odtis infrastrukture | gha/osebo | 0.07 | 0.07 | 0.09 | 0.09 | 0.09 | 0.1 | 0.1 | 0.09 | 0.09 | 0.08 |
| Skupni okoljski odtis | gha/osebo | 1.69 | 2.09 | 3.15 | 1.74 | 3.01 | 2.86 | 3.26 | 2.95 | 3.3 | 3.31 |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | |||||||
| odtis bioloških sredstev | gha/osebo | 1.42 | 1.24 | np | 1.67 | 1.73 | |||||
| odtis energentov | gha/osebo | 1.95 | 2.1 | np | 2.68 | 2.07 | |||||
| odtis infrastrukture | gha/osebo | 0.1 | 0.07 | np | 0.11 | 0.09 | |||||
| Skupni okoljski odtis | gha/osebo | 3.47 | 3.42 | 4.46 | 3.89 |
GFN, Footprint for Nations, 2010
| Evropa | Slovenija | ZDA | Združeni arabski emirati | ||
|---|---|---|---|---|---|
| Odtis kmetijskih površin | gha/osebo | 1.06 | 0.79 | 1.12 | 1.98 |
| Pašni odtis | gha/osebo | 0.12 | 0.06 | 0.06 | 0.19 |
| Gozdni odtis | gha/osebo | 0.5 | 0.78 | 1.17 | 0.49 |
| Odtis ribiških območij | gha/osebo | 0.22 | 0.1 | 0.16 | 0.38 |
| Ogljični odtis | gha/osebo | 2.49 | 2.07 | 6.41 | 7.19 |
| Pozidana območja | gha/osebo | 0.12 | 0.09 | 0.09 | 0.06 |
| OKOLJSKI ODTIS SKUPAJ | gha/osebo | 4.5 | 3.9 | 9 | 10.3 |
| Kmetijske površine | gha/osebo | 1.01 | 0.22 | 1.94 | 0.14 |
| Pašne površine | gha/osebo | 0.19 | 0.25 | 0.29 | 0 |
| Gozd | gha/osebo | 1.43 | 1.8 | 1.55 | 0.13 |
| Ribiška območja | gha/osebo | 0.28 | 0 | 0.56 | 1.03 |
| Pozidane površine | gha/osebo | 0.12 | 0.09 | 0.09 | 0.06 |
| BIOKAPACITETA SKUPAJ | gha/osebo | 3 | 2.4 | 4.4 | 1.4 |
Cilji
- Zaščititi biokapaciteto zemlje z namenom ohranjanja kakovosti življenja in njegove raznolikosti ob upoštevanju omejitev porabe naravnih virov,
- zmanjšanje okoljskega deficita planeta,
- preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja okolja ter spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje z namenom prekinitve povezave med gospodarsko rastjo ter pritiski okolja,
- učinkovitejša raba sredstev ter zmanjšanje okoljske intenzivnosti porabe na prebivalca.
Metodologija
Podatki za Slovenijo in druge države:
Cilji so povzeti po: Prenovljeni strategiji EU za trajnostni razvoj (Prenovljena..., 2006).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Global Footprint Network - neprofitna omrežna organizacija, ki okoljski odtis izračunava za 150 držav od leta 1961 dalje.
Skrbnik podatkov: Global Footprint Network.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo letno, v 2009 so na voljo podatki za leto 2006.
Okoljski odtis (Ecological Footprint) je kazalec trajnostnega razvoja, ki ga je junija 2005 Evropska Komisija v okviru priprav prenovljene Strategije trajnostnega razvoja predstavila v Evropskem parlamentu in poudarila njegov pomen pri spremljanju okoljske komponente trajnostnega razvoja. Okoljski odtis izračunava Global Footprint Network, ki si prizadeva, da bi na področju razvoja okolja okoljski odtis pridobil isto vlogo, kot jo ima kazalec bruto domačega proizvoda (BDP) na področju spremljanja ekonomskega razvoja.
Okoljski odtis meri delež biološko produktivnih in vodnih območij, ki na eni strani zagotavljajo vire za prebivalstvo, na drugi strani pa absorbirajo izpuste in odpadke s strani prebivalstva. Območja so izražena v globalnih hektarjih (gha), ki jih dobimo s pomočjo ekvivalentnih faktorjev (povprečna svetovna potencialna produktivnost določene kategorije bioproduktivne površine v razmerju do povprečne potencialne produktivnosti vse bioproduktivne površine) in faktorjev donosa (razmerje med produktivnostjo v določeni državi in svetovno povprečno produktivnostjo posamezne kategorije bioproduktivne površine).
Državni računi okoljskega odtisa se opirajo na mednarodne statistike, ki zajemajo proizvodnjo hrane, krme in lesnih proizvodov, izpuste ogljikovega dioksida, obseg mestne infrastrukture ter mednarodno trgovino. Dosegli so sloves globalnega pomena. Uporablja jih 70 partnerskih organizacij Global Footprint Network-a in strokovni delavci po vsem svetu.
Kontinuiran metodološki razvoj državnih računov okoljskega odtisa ter vzorci izračunov so dostopni na spletni strani Global Footprint omrežja - Methodology and Sources.
Računi okoljskega odtisa ponazarjajo preteklo povpraševanje ter razpoložljivost in ne napovedujejo prihodnosti. Prav tako ne prikazujejo intenzitete uporabe biološke produkcije na nekem območju, ne določajo natančno specifičnih pritiskov na biodiverziteto in ne ocenjujejo bistvenih socialnih in gospodarskih vidikov trajnostnega razvoja.
Okoljski odtis in poraba fosilnih goriv - Pri okoljskem odtisu ogljikovega dioksida (CO2) gre za naravno skladiščenje ogljika, ki se ujema s potrebno biokapaciteto za absorbiranje in skladiščenje CO2. Okoljski odtis CO2 ne zagotavlja, da bo skladiščenje ogljika rešilo problem globalnega segrevanja, ravno nasprotno. Kaže, da biosfera nima zadostne kapacitete, da bi obvladala trenutno stanje izpustov CO2.
Okoljski odtis in nuklearna energija - Zaradi pomanjkanja podatkov se okoljski odtis nuklearne energije enači z okoljskim odtisom ekvivalentne količine elektrike, ki je proizvedena s fosilnimi gorivi.
Okoljski odtis in mednarodna trgovina - Državni računi okoljskega odtisa vključujejo neto porabo posameznih držav s tem, da produkciji dodajo uvoz, odvzamejo pa izvoz. Izračun lahko zavaja, saj ni točne in dosledne dokumentacije o uporabljenih virih in nastajanju odpadkov za izvoz.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazani so okoljski odtis, biokapaciteta ter okoljski deficit za Slovenijo, nekatere evropske države, ZDA ter Združene arabske emirate za izbrana leta.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: Zaradi enotne metodologije izračunov okoljskega odtisa, so podatki o okoljskem odtisu mednorodno primerljivi. Slabosti: Ker se je metodologija skozi časovno obdobje nekoliko spreminjala, izračuni za leto 2003 (objavljeni v letu 2006) niso neposredno primerljivi z izračuni za leto 2006 (objavljeni v letu 2009). Tudi vrednosti za posamezna leta niso prosto dostopne na spletni strani omrežja. Podatki za leto 2004 niso bili pridobljeni, ker Slovenija ni članica Global Footprint omrežja. Na spletni strani omrežja se nagajajo samo najnovejši, torej zadnji dostopni podatki. Za pridobitev daljšega časovnega niza je potrebno članstvo v omrežju.
Kljub uspešnosti izračunavanja okoljskega odtisa obstaja tudi velika verjetnost, da je le-ta podcenjen, saj niso upoštevane določene posledice človeških aktivnosti, za katere ni dovolj podatkov (npr. kisel dež), ter aktivnosti, ki sistematično zmanjšujejo sposobnost regeneracije narave, kot so uporaba materialov, ki jih biosfera ne more asimilirati (npr. plutonij, PCB, CFC, dioksini) in procesi, ki povzročajo nepopravljivo škodo na biosferi (npr. izumiranje vrst, zmanjševanje zalog fosilnih goriv, krčenje gozdov, širjenje puščav, onesnaženost vode zaradi intenzivnega kmetijstva in živinoreje).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost:2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- An Architect's Guide to Designing for Sustainability, 2009. Sustainable development terminology. Commonwealth Association of Architects.
- Ekonomsko ogledalo, 2005. Okoljski odtis. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj.
- GFN, 2010. Footprint for Nations. Oakland: Global Footprint Network.
- Living planet report 2008, 2009. Oakland: Global Footprint Network.
- Plut, D., 2009. Trajnostni razvoj Slovenije – od šibke k močni sonaravnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
- Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, 2006. Bruselj, Svet Evropske unije.