Ključno sporočilo
Neutral

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije. V letu 2022 je bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči znašal 92 % povprečja EU-27, kar je največ doslej. Podpora ekspanzivno naravnane fiskalne politike gospodarstvu in ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno oblažili vpliv obeh kriz. Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost spremlja višji ekološki odtis. Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno tudi za Slovenijo.


Kazalec prikazuje bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči ter primerjavo z ekološkim odtisom in biokapaciteto v Sloveniji in državah EU-27.

Bruto domači proizvod (BDP) je vsota vseh vrednosti končnih proizvodov in storitev, proizvedenih v določenem gospodarstvu v enem letu. BDP na prebivalca po kupni moči je najbolj razširjen kazalec stopnje razvoja neke države. Izražen je v preračunanih vrednostih - standardih kupne moči (v nadaljevanju SKM). Standard kupne moči - SKM je umetna enota, ki je na ravni povprečja držav EU enaka enemu evru. SKM ali »EU-27 evro« odraža razlike v ravneh nacionalnih cen, ki jih ne odražajo gibanja menjalnih tečajev, in tako omogočajo primerjavo razvitosti med državami.

BDP (bruto domači proizvod) je ekonomska mera, ki meri vrednost vseh proizvedenih dobrin in storitev v državi v določenem obdobju. Predstavlja gospodarsko uspešnost države. V nasprotju z BDP ekološki odtis ocenjuje človekov vpliv na okolje. Meri količino naravnih virov in površin zemlje, ki jih posameznik, skupnost ali država potrebuje za zadovoljevanje svojih potreb. Biokapaciteta označuje sposobnost ekosistemov, da zagotavljajo naravne vire in absorbirajo odpadke človeške dejavnosti. Predstavlja omejitve, ki jih ima naš planet. Če je ekološki odtis države večji od njene biokapacitete, to pomeni, da država presega trajnostne meje in se zanaša na uvoz naravnih virov ter/ali izvoz odpadkov. Če želimo doseči trajnostni razvoj, je pomembno zmanjšati ekološki odtis, ohranjati biokapaciteto in usmerjati gospodarsko dejavnost v smeri bolj trajnostnih praks.


Grafi

Slika SE01-1: BDP na prebivalca, ekološki odtis na prebivalca ter biokapaciteta na prebivalca, Slovenija, 1992-2022
Viri:

Global footprint network, 2023

Opomba:

BDP na prebivalca je podan v 1000 €, biokapaciteta in ekološki odtis pa v globalnem hektarju na prebivalca.

Prikaži podatke
BDP/prebivalca [1000]
1992 13,40
1993 13,80
1994 14,60
1995 13,30
1996 13,70
1997 14,40
1998 14,90
1999 15,70
2000 16,30
2001 16,80
2002 17,40
2003 17,90
2004 18,60
2005 19,30
2006 20,30
2007 21,70
2008 22,30
2009 20,50
2010 20,70
2011 20,80
2012 20,20
2013 19,90
2014 20,40
2015 20,80
2016 21,50
2017 22,50
2018 23,40
2019 23,20
2020 22,40
2021 24,80
2022 28
Slika SE01-2: BDP na prebivalca po kupni moči v SKM (standardih kupne moči), EU-27, 2020-2022
Viri:

Eurostat, 2023

Prikaži podatke
2000 [indeks (EU27=100)] 2021 [indeks (EU27=100)] 2022 [indeks (EU27=100)]
Luksemburg 244 268 261
Irska 131 219 234
Danska 132 133 136
Nizozemska 134 130 130
Avstrija 131 123 125
Belgija 126 120 121
Švedska 127 123 119
Nemčija 118 120 117
Finska 117 112 109
Malta 84 100 102
Francija 115 104 101
EU27 100 100 100
Italija 117 95 96
Ciper 89 91 92
Slovenija 80 90 92
Češka 68 92 91
Litva 39 89 90
Estonija 45 89 87
Španija 97 83 85
Poljska 48 77 79
Madžarska 55 75 77
Portugalska 78 75 77
Romunija 26 74 77
Latvija 37 72 74
Hrvaška 70 73
Grčija 84 64 68
Slovaška 50 69 67
Bolgarija 28 57 59

Cilji

- povečati gospodarsko stabilnost,

- povišati vrednost BDP na prebivalca (v SKM) na 100 do leta 2030,

- zmanjšati ekološki odtis na 3,8 gha/osebo do leta 2030,

- povišati vrednost indeksa BDP na zaposlenega po kupni moči na 95 do leta 2030,

- spodbujati nizkoogljično krožno gospodarstvo,

- trajnostno upravljati z naravnimi viri.

 


Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost (merjeno z indeksom človekovega razvoja) spremlja višji ekološki odtis. Žal razvojni model ne upošteva okoljskih zmožnosti planeta. Zato je za doseganje blaginje značilna prevelika raba virov in ekosistemskih storitev Zemlje, kar je značilno tudi za Slovenijo (ARSO, 2022).

Kazalec spremlja BDP v primerjavi z ekološkim odtisom. Ekološki odtis spremlja rabo naravnih virov in biološko zmogljivost, ki kaže na regenerativno sposobnost naravnih virov. S tem ugotovimo, ali so naši posegi v okolje trajnostni in, ali so naša ravnanja v okviru zmogljivosti planeta. 

Biokapaciteta na prebivalca se v Sloveniji od leta 1992 ni bistveno spremenila. To pomeni, da sposobnost proizvodnje ter obnavljanja ekosistemov ostaja precej nespremenjena. Močno se je povečal ekološki odtis na prebivalca, predvsem na račun dviga BDP na prebivalca, ki pogojuje tudi netrajnosten življenjski standard prebivalstva. Oba kazalca, tako ekološki odtis kot BDP, kažeta rast v obdobju 1992-2008. Po letu 2008, ko je nastopila svetovna gospodarska kriza, je tako BDP kot ekološki odtis upadel.  V zadnjih letih je ponovno moč opaziti višanje BDP na prebivalca ter posledično tudi ekološkega odtisa na prebivalca.

BDP na prebivalca po kupni moči se v Sloveniji postopoma povečuje. Med letoma 2011 in 2016 je opaziti stagnacijo, ki je posledica okrevanja gospodarstva po svetovni gospodarski krizi. Po tem obdobju so se vrednosti pričele postopoma zviševati. V letu 2022 je BDP na prebivalca po kupni moči dosegel 92 % povprečja EU, kar je največ doslej. Slovensko gospodarstvo je s pomočjo podpore ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo. Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Na gospodarsko rast so pozitivno vplivale tudi državne in zasebne investicije. V drugi polovici 2022 se je gospodarska rast umirila na račun vplivov energetske krize ter povečane negotovosti v mednarodnem okolju. Razvojno vrzel Slovenije v BDP na prebivalca po kupni moči predstavlja podpovprečna gospodarska produktivnost. Počasen napredek v produktivnosti je posledica nizkega obsega investicij. Za Slovenijo velja, da je prehod v pametno in zeleno gospodarstvo prepočasen (UMAR, 2023).

Najvišji BDP na prebivalca po kupni moči med državami območja EU-27 je v letu 2022 imel Luksemburg (261). Sledila ji je Irska z vrednostjo indeksa 234. Slovenija je malce pod povprečjem EU-27, in sicer z vrednostjo 92. Najnižje vrednosti indeksa so dosegle Bolgarija, Slovaška ter Grčija.

Nadaljevanje dosedanjega načina rasti BDP in modela gospodarskega razvoja na račun sedanjega, in še večjega preseganja nosilnih zmogljivosti planeta, lahko ogrozi obstoj prihodnjih generacij, pospeši podnebne spremembe ter izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Strateški razvojni dokumenti Slovenije izhajajo iz ključne razvojne predpostavke, da je poglavitni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU še vedno na področju gospodarske razvitosti, na okoljskem področju pa so zaostanki manjši in omejeni na posamezne segmente. Poudarjene so gospodarsko-socialne razmere, kot so materialna blaginja, zvišanje BDP, večja gospodarska rast ter povečevanje dodane vrednosti in zaposlenosti. V prihodnosti bo nujna dopolnitev strateških dokumentov z okoljsko komponento, ki bo narekovala takšno gospodarsko rast, ki bo prilagojena zmogljivostim okolja in trajnostnemu razvoju ter bo postavila okoljski kapital pred ustvarjalnega (Plut, 2008).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2017)
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki iz EUROSTAT-a so zajeti za obdobje 2011-2022 in se osvežujejo letno. Podatki iz Global Footprint Network so zajeti za obdobje 1992-2022.
Eurostat objavlja letne rezultate o BDP po kupni moči oz. v paritetah kupne moči. Rezultati se nanašajo na 40 držav, katerih primerjavo vodi in koordinira Eurostat. Rezultati držav so zaradi multilateralnega značaja primerjave med seboj soodvisni, zato spremembe vhodnih podatkov, ki jih v okviru revizije opravijo posamezne države, vplivajo tudi na rezultate drugih držav.
V aprilu 2023 je Eurostat objavil podatke BDP v SKM za leto 2022.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki EUROSTAT-a temeljijo na revidiranih paritetah kupne moči za obdobje od 2011 do 2022 in na zadnjih revidiranih podatkih posameznih držav za BDP v nacionalnih valutah in število prebivalcev. Podatki so prikazani z indeksi obsega (EU-27=100), ki so namenjeni primerjavi med državami, ne pa za časovne primerjave. Če je indeks višji od 100, je raven ekonomske razvitosti te države višja od povprečja EU in obratno. Podatki Global footprint network-a temeljijo na BDP na prebivalca, ekološkem odtisu na prebivalca ter biokapaciteti na prebivalca. BDP na prebivalca je podan v evrih, medtem ko sta ekološki odtis ter biokapaciteta podana v globalnih hektarjih na prebivalca.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

BDP na prebivalca po kupni moči

Indeks (EU-27=100)

EUROSTAT > Database > Economy and finance > Prices > Purchasing power parities > GDP per capita in PPS

2011-2022

Aprila za preteklo leto

letno

25.05.2023

da

Ekološki odtis

gha/prebivalca

Global Footprint Network > Ecological footprint > Data and methodology > Open data > Socioeconomic relationships

1992-2022

Junija za prejšnje leto

Letno

7.06.2023

da

Biokapaciteta

gha/prebivalca

Global Footprint Network > Ecological footprint > Data and methodology > Open data > Socioeconomic relationships

1992-2022

Junija za prejšnje leto

letno

7.06.2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2,3

1 = globalno, 2= EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost: 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primeljivost: 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni,

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

- Plut, 2008. Globalno razmišljanje – lokalno delovanje: okoljska globalizacija, svetovno gospodarstvo in Slovenija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
- SRS, 2017. Strategija Razvoja Slovenije. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.
- Poročilo o razvoju 2023, 2023. Ljubljana: Urad RS za makroanalize in razvoj.

- ARSO, 2022. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Ljubljana: Agencija RS za okolje.


Related indicators