KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Količine nevarnih odpadkov naraščajo. Zaradi vsebnosti okolju nevarnih snovi jih je potrebno zbirati, predelati ali odstraniti ločeno od ostalih odpadkov. V letu 2008 se je količina nastalih nevarnih odpadkov glede na leto 2007 zvišala za kar 47 % in je znašala 143.000 ton. Vzrok za povišanje so bili nevarni odpadki in zemljine zaradi sanacije odlagališča gudrona v Pesnici ter gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest, nastali po neurjih. Predelanih je bilo 47 % nevarnih odpadkov, odstranjenih pa 53 %.


Kazalec prikazuje količino nastalih in načine ravnanja z nevarnimi odpadki.

Nevarni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki so zdravju in/ali okolju škodljive (npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, oksidativnost, infektivnost, idr.). Obvezna ravnanja z nevarnimi odpadki določa Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08). Seznam nevarnih odpadkov je objavljen v prilogi te uredbe kakor tudi seznam lastnosti, zaradi katerih se odpadki uvrščajo med nevarne odpadke.


Grafi

Slika OD03-1: Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
nastali nevarni odpadki 1000 t 31.97 35.382 78.885 66.779 67.1 83.064 84.397 90.9 97.68 143.695
Slika OD03-2: Ravnanje z nevarnimi odpadki v obdobju 2001-2008
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2006 2007 2008
drugi postopki odstranitve % 10.5 7.4 0 0 0 0
odlaganje odpadkov % 14.9 12.4 7.1 10 27.7 44.2
sežig odpadkov % 16.5 15.9 14.3 18.5 4.9 9
drugi načini predelave % 4.3 5.5 7.7 6.5 1.2 1.3
uporaba odpadkov kot gorivo % 5.6 7.8 16.7 20.2 14.2 7.9
reciklaža % 48.2 51 54.2 44.9 52 37.5
Slika OD03-3: Način ravnanja z nevarnimi odpadki v letu 2008
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2008
recikliranje t 46.3
sežig z izrabo energije t 9.8
sežig t 11.1
odlaganje t 54.6
drugo t 1.6
recikliranje % 37.5
sežig z izrabo energije % 7.9
sežig % 9
odlaganje % 44.2
drugo % 1.3

Cilji

- nadaljevanje trenda zmanjševanja nastajanja količin nevarnih odpadkov, in sicer od 5 do 10 % na letni ravni
- izboljšanje in racionalizacija ravnanja z nevarnimi odpadki z boljšim izkoristkom domačih obstoječih zmogljivosti oziroma vzpostavitev in delovanje mreže objektov in naprav, tj. centrov za ravnanje z nevarnimi odpadki,
– zagotavljanje dokončnega odstranjevanja nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo, v okviru infrastrukture znotraj EU,
– doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.


Nevarni odpadki zahtevajo strožji režim nadzora kot nenevarni odpadki, saj predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Zaradi tega jih je potrebno zbirati, odlagati, predelati ali uničiti ločeno od ostalih odpadkov. Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavi kot tudi v gospodinjstvih (na primer topila, barve, ki vsebujejo nevarne snovi,, pestcidi, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, barve, ki vsebujejo nevarne snovi, nekatera zdravila, avtomobili idr.).

Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov postopno narašča. Delno zaradi boljšega zbiranja po uvedbi novih predpisov, sprejetih v letu 2003 in 2004, ki urejajo ravnanje s določenimi vrstami odpadkov ter delno zaradi večjega števila zavezancev, ki so poročali. Količine v nekaterih letih izstopajo, leta 2001 je prišlo do povečanja nastanka nevarnih odpadkov zaradi izrednega dogodka, po letu 2004 so količine višje zaradi spremembe metodologije (med nevarne odpadke se npr. začnejo uvrščati tudi gradbenih odpadki, ki vsebujejo azbest). V letu 2008 so se količine povečale zaradi sanacije tal in posledic neurja.

K naraščanju količin nevarnih odpadkov najbolj prispevajo gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (glavna skupina 17). Največ nevarnih odpadkov pa nastane zaradi odpadkov iz organskih kemijskih procesov (glavna skupina 07).

Leta 2007 je v Sloveniji nastalo 96.888 ton nevarnih odpadkov. Nastajanje nevarnih odpadkov je takrat prijavilo 2561 zavezancev, ki so skupaj povzročili 253 vrst nevarnih odpadkov. Število poročevalcev se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo, prav tako pa tudi skupna količina prijavljenih nastalih nevarnih odpadkov, ki se je močno približala količini 100.000 ton. V obdobju 1999-2007 je količina nastalih nevarnih odpadkov narasla za kar 205 %, v obdobju 2004-2007 pa za 18%.

V letu 2008 se je, glede na leto 2007, količina nastalih nevarnih odpadkov zvišala za kar 47 % in je znašala 143.000 ton. Vzrok za povišanje je bila sanacija odlagališča gudrona v Pesnici, kjer je bilo izkopanih 18.200 ton kislega gudrona, nato pa odstranjena še onesnažena zemljina (14.286 ton). Količine nevarnih odpadkov so se povišale tudi po neurjih, ki so ponekod primorala lastnike objektov, da zamenjajo azbestno kritino. Od cilja, ki narekuje 5 do 10 % zmanjševanje nastajanja količin nevarnih odpadkov na letni ravni smo se leta 2008 zelo oddaljili.

V letu 2008 je bilo skupaj predelanih 47 % nevarnih odpadkov, odstranjenih pa 53 %. V primerjavi z letom 2002 se je količina predelanih odpadkov povečala za 31 %, količina odstranjenih odpadkov pa za 106 %. Leta 2008 je bilo v Sloveniji največ, kar 54.000 ton, nevarnih odpadkov odloženih (46 %), s 46.000 tonami sledi recikliranje (38 %), sežganih je bilo 11.000 ton (9 %), 9.000 ton pa je bilo uporabljenih kot gorivo (8%). V primerjavi z letom 2007 se je količina odloženih nevarnih odpadkov povečala za 72 %, količina recikliranih odpadkov pa zmanjšala za 21%.

Tudi podatki Eurostata kažejo, da v večini držav članic EU količina nevarnih odpadkov narašča, se pa tudi na mednarodni ravni srečujemo z metodološkimi težavami pri opredeljevanju količin nevarnih odpadkov in medsebojno primerljivostjo.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur. list št. 2/06).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. december 2009
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 1999-2008. Podatki se zbirajo letno. Sistem zbiranja podatkov o nastajanju in ravnanju z odpadki je načelno predpisan z Zakonom o varstvu okolja (Ur. list št. RS 39/06), konkretno pa opredeljen z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), ki v členu 15 predpisuje obvezno poročanje o letnih količinah povzročenih, zbranih, predelanih ali odstranjenih odpadkov za vse subjekte v prometu pri katerih nastane več kot 5 kilogrami nevarnih odpadkov letno.
Poročila o količinah zbranih, predelanih oz. odstranjenih odpadkov morajo na predpisanih obrazcih oddati vse pooblaščene osebe, vključene v ravnanje z odpadki: povzročitelji, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci. V popisu so upoštevani vsi nevarni odpadki iz kataloga odpadkov (označeni z zvezdico), ki nastajajo na področju RS najmanj v navedenih letnih količinah.
Ministrstvo za okolje in prostor - Agencija Republike Slovenije za okolje spremlja nastajanje nevarnih odpadkov od leta 1999 dalje in za to leto so zavezanci prvič poročali o nastajanju nevarnih odpadkov leta 2000. Podatki se zbirajo na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št.34/08), ki določa, da mora:
- povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu nastane najmanj 5 kg nevarnih odpadkov, dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto;
- zbiralec dostaviti poročilo o zbranih nevarnih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto;
- predelovalec in odstranjevalec nevarnih odpadkov dostaviti poročilo o izvedeni predelavi odpadkov za preteklo koledarsko leto.
Zgoraj navedena poročila morajo zavezanci poslati najpozneje do 31. marca tekočega leta na predpisanem obrazcu Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Leta 2003 je glede na prejšnja leta prišlo do sprememb v metodologiji, saj je bil delno spremenjen klasifikacijski seznam odpadkov in se je določeno odpadke prekvalificiralo iz nenevarnih v nevarne.
Na Statističnem uradu RS poročajo tako o količinah nastalih nevarnih odpadkov kot tudi o količinah nastalih nevarnih odpadkov z zalogami.

Metodologija obdelave podatkov:
Na sliki OD3-1 je prikazana skupna količina nastalih nevarnih odpadkov za obdobje 1999-2008 (v 1000 ton).

Podatki o količinah predelanih in odstranjenih nevarnih odpadkov glede na načine ravnanja (reciklaža, sežig, odlaganje, …) so preračunani v deleže in so prikazani na sliki OD3-2.

Na sliki OD3-3 je prikazano ravnanje z nevarnimi odpadki (reciklaža, sežig, odlaganje, …) v letu 2008 (deleži).

Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca:
Klasifikacijski seznam odpadkov, na podlagi katerega zavezanci poročajo o količinah določene vrste odpadkov, se je spremenil v skladu s spremembo evropske zakonodaje v letu 2001. Nekaj sprememb je bilo vnesenih tudi leta 2003. Pridobljena poročila se vnese v zbirko podatkov. Pri tem se opravi kontrola, ali so vsi zavezanci poročali, in se pridobi manjkajoča poročila. Preveri se vsebina vsakega pridobljenega in izpolnjenega obrazca. Če se opazijo pomanjkljivosti, se podatki uskladijo z zavezancem.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Primerljivost (po času): 2
Primerljivost (glede na prostor): 1

Drugi viri in literatura:

- Analiza podatkov iz letnih poročil o ravnanju z nevarnimi odpadki v RS. Ljubljana, Kemijski inštitut
- Petrol, 2009. Okoljske storitve: Sanacija odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru. (citirano 17.12.2009)


Related indicators