Kazalec prikazuje količino porabljenih živil in pijač na posameznega člana v gospodinjstvu ter porabljena sredstva za hrano in pijačo na člana po letih. Ekološka pridelava živil ima manjši vpliv na okolje zato kazalec prikazuje tudi količino ekoloških proizvodov živalskega izvora ter pridelavo ekoloških rastlinskih pridelkov v Sloveniji.

S podatki o spremljanju porabe živil lahko ocenimo prehranske navade prebivalcev oziroma gospodinjstev. Izbira prehranskih produktov lahko vpliva na okolje, saj imajo nekateri načini (na primer: ekološki, biodinamični, permakulturni) pridelave manjši vpliv na okolje. Po drugi strani iz teh podatkov lahko razberemo finančne zmožnosti gospodinjstev. Ne nazadnje pa prehranske navade lahko vplivajo na zdravstveno stanje članov gospodinjstev. In razkrivajo življenjski standard.

Količina porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva

Po podatkih SURS so se v letu 2015 v primerjavi z letom 2000 zmanjšale vse količine živil in pijač, razen mineralne in izvirske vode (iz 30,6 l na 34,8 l) in piva (iz 23,9 l na 26,4 l). Poraba kruha in drugih pekovskih izdelkov se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2000 zmanjšala iz 64,1 kg na 27,5 kg na osebo, poraba zelenjave iz 107,7 kg na 79,1 kg, mesa iz 62,5 kg na 43,2 kg ter mleka iz 79,4 kg na 46,8 kg. Kaže, da bi lahko zmanjšano porabo živil v gospodinjstvih morda lahko pripisali spremenjenim načinom prehranjevanja oz. hitrega tempa življenja – jemo več zunaj in manj kuhamo doma

Pri nakupih živil so leta 2015 predstavljale največje količine kruh in drugi pekovski izdelki, meso in mesni izdelki, jajca in mleko ter sadje in zelenjava vseh vrst; slednji sta količinsko najmočneje zastopani. Med pijačami so količinsko najmočneje zastopani voda, pivo in brezalkoholne pijače. Primerjava med letoma 2000 in 2015 kaže, da se je močno znižala poraba sadnih sokov (iz 28.2 na 13,2 kg) in vina (iz 25,7 na 7,8 kg).

Razpoložljivi podatki kažejo le količine živil medtem ko se danes vse bolj zavedamo, da mora biti hrana tudi varna in kakovostna saj vpliva na naše zdravje. Prav tako je pomemben način pridelave in predelave hrane, ki vplivata tudi na okolje.

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za hrano in pijačo na člana

Gospodinjstva so v obdobju 2001 – 2015 povprečno največ denarja porabila za nakup mesa, kruha, skupino živil v kateri so mleko, sir in jajca, nekaj manj za sadje in zelenjavo in najmanj za raznovrstne sladke izdelke (sladkor, med, čokolada…). Pri vrhu denarnih izdatkov so tudi brezalkoholne in alkoholne pijače.

Tako so gospodinjstva v letu 2015 porabila povprečno 2.671 EUR (15,4 %) za nakup hrane in pijače na člana gospodinjstva. Seveda se ta porabljeni znesek razlikuje glede na dohodke. Tako so gospodinjstva z najnižjimi dohodki (med katere sodi skoraj petina gospodinjstev) porabila 21 % sredstev za hrano in pijačo oziroma so zanje izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter izdatki, povezani s stanovanjem, predstavljali 46 % izdatkov za življenjske potrebščine.

V Sloveniji živi 268.000 oseb, ali 13,3 %, pod pragom revščine. Najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga mora imeti enočlansko gospodinjstvo, da ni revno, znaša 7. 628 eur. Stopnja tveganja socialne izključenosti velja za 345.000 oseb ali 17,1 % (osebe, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo).

Ekološki proizvodi živalskega izvora

Stalež živali na kmetijah, ki so v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja, se iz leta v leto povečuje. Po številu živali je na prvem mestu perutnina, na drugem drobnica in na tretjem govedo.

V Sloveniji smo med ekološkimi proizvodi živalskega izvora v letu 2017 pridelali največ mleka (6050,93 t) (od tega največ kravjega - 5714,07 t) ter govejega mesa (275,13 t). Količina jajc se nenehno povečuje in je v letu 2017 dosegla več kot 8 milijonov kosov.

Pridelava ekoloških rastlinskih pridelkov

Med ekološkimi rastlinskimi pridelki je bilo v letu 2017 pridelanega daleč največ sena in zelene krme za živali. Med preostalimi pridelki pa so na prvem mestu žita (4848.86 t), korenovke in gomoljnice (1767.9 t), zelenjadnice (1478.01 t) in grozdje (1312.32 t).

Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva. Tudi struktura ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je le-to največje pri svežih vrtninah, sadju in ne-mesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), v pridelavi pa prevladuje živinoreja oziroma travinje.

Politični okvir

Preskrbo s hrano in kmetijstvo bo Evropska komisija po letu 2020 bolj kot zdaj prepustiti državam članicam. Na ravni EU želi določiti le splošne pogoje, države članice pa naj bi same s svojim strateškim načrtom določile cilje in s katerimi ukrepi jih bodo dosegle.

Kakovostna preusmeritev je odvisna od nacionalne kmetijske politike. Zato je potreben temeljit premislek o potrebah in prioritetah v kmetijstvu, kamor sodi – poleg lokalnih in ekoloških živil - tudi vprašanje večje samooskrbe. Velike možnosti za nabavo bolj zdrave, kakovostne in varne hrane predstavlja tudi dosledno izvajanje in izboljšanje uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je obvezno za javni sektor.

Za okolje lahko veliko naredimo, če zmanjšamo število mesnih obrokov, na primer en dan v tednu brez mesa. Rastlinska hrana potrebuje za pridelavo 25x manj energije kot goveje meso in posledično spušča zaradi tega do 25-krat manj CO2 v zrak.

Vplivi na okolje

Najpomembnejši vplivi porabe živil in pijač na okolje so povezani s kmetijsko pridelavo in industrijsko predelavo. Vključujejo vplive kot so: poraba energije, poraba vode in nastajanje odpadkov v kmetijstvu in predelovalni industriji, onesnaževanje zaradi uporabe mineralnih gnojil in pesticidov, izpuste zaradi reje živali, rabo zemljišč ter vplive zaradi prevoza. Posredni vplivi porabe živil so manjši in so povezani z vožnjo po nakupih, porabo energije za kuhanje in hlajenje ter nastajanjem biorazgradljivih odpadkov in odpadne embalaže ter odpadne hrane.

Obstaja vrsta podatkov glede tega, kolikšen in kakšen vpliv povzročajo živila oziroma poraba hrane na okolje v celotni življenjski dobi. Eno od teh je prikazano v raziskavi »Environmental impacts of food consumption in Europe«. Izdelki v košarici, ki so bili izbrani kot reprezentativni za porabo v EU so: svinjina, govedina, perutnina, mleko, sir, maslo, kruh, sladkor, sončnično olje, oljčno olje, krompir, pomaranče, jabolka, mineralno vodo, pražena kava, pivo in vnaprej pripravljene jedi. Skupni rezultati kažejo, da za večino kategorij vplivov najbolj obremenjuje okolje pridelava mesnih izdelkov (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečnih izdelkov (sir, mleko in maslo). Predelava hrane in logistika je naslednja najpomembnejša faza v smislu vplivov na okolje zaradi njihove energetske intenzivnosti in s tem povezanih izpustov v ozračje. Kar zadeva fazo konca življenjske dobe pa čiščenje odpadnih voda povzroča okoljska bremena, povezana z evtrofnimi snovmi. Poleg tega je treba upoštevati tudi izgube hrane, ki se pojavijo v celotnem življenjskem ciklu, v smislu kmetijskih / industrijskih in domačih živilskih odpadkov, saj lahko znašajo do 60% začetne teže živil.

Eden od načinov zmanjševanja vplivov pridelave živil na okolje je preusmeritev na ekološko kmetijstvo, kjer so za to primerni pogoji. Ekološko kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo, zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne ter zdrave hrane.