Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2015 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti po statističnih regijah v letu 2015. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije E. coli., od kemijske onesnaženosti prikazuje kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B, Pravilnika o pitni vodi: kemijski parametri), od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali nitrati in pesticidi; kemijski podatki so praviloma znani le za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov, v obdobju 2004–2015.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilniku o pitni vodi (2004).

Oskrbovalno območje je glede na Pravilnik o pitni vodi zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake; oskrbovalno območje lahko predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Posebej omenjamo najmanjša oskrbovalna območja (50-500 prebivalcev) zaradi znatne mikrobiološke onesnaženosti, zlasti fekalne in ker so tudi podatki o kemijski kakovosti v tem razredu zelo pomanjkljivi v letih 2006-2010 in 2014, medtem ko jih za leta 2004-2005 in 2011-2013 nimamo.

Velika in srednja oskrbovalna območja (po >1.000 ljudi), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 85 % prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Od tega se petina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna; to je skupaj 410.000 prebivalcev, na 14 oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev s podzemnimi viri vode. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), ki ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na srednja in velika, ki imajo ustrezno strokovno upravljanje in nadzor, ali pa jih je treba ustrezno urediti po enakih načelih. V enakem smislu so problematična tudi nekatera oskrbovalna območja s kraškimi viri pitne vode.

V letu 2015 je bilo pri rednih preskusih (3.575 odvzetih vzorcev) 3 % neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti E. coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri malih je bilo 6 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri srednjih 1 % ter pri velikih 0,2 %.  V obdobju 2004-2015 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 5 odstotkov, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotka. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja na sistemih s 50-500 oseb: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4 vzorci, 2006-2010 po 1 vzorec, ter od 2010 po 2 vzorca, ki pa doprinesejo večino neskladnih vzorcev.

V okviru občasnih preskusov (478 odvzetih vzorcev v letu 2015), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi nevarnosti za zdravje ljudi (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi), so rezultati vzorcev pitne vode pokazali, da je bilo v obdobju 2004-2015 zaradi kemijskih parametrov  neskladnih okoli 2 do 6 % vzorcev (neskladni parametri so bili: nitrati, pesticidi, arzen in svinec); v letu 2015 je bilo zaradi nitratov, pesticidov in svinca neskladnih 3 % vzorcev. Od leta 2006 se skupno delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov ni izboljšal.

V obdobju 2004-2015 sta vsako leto presegala mejno vrednost pesticida atrazin in desetilatrazin, občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). Določeni so bili še pesticidi diuron,  klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticide je 0,10 µg/l).

Glede na podatke iz monitoringa pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2015 preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih okoli 34.000 prebivalcev, nitratom pa okoli 2.900 prebivalcev, predvsem na severovzhodu Slovenije. Med posameznimi leti je veliko nihanje števila izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi. , To je posledica nihanja koncentracij okoli mejne vrednosti, ne posledica izvajanja ukrepov za njihovo zmanjšanje v letih, ko so ugotovljene koncentracije na meji ali pod mejno vrednostjo.

Presežena koncentracija arzena je bila ugotovljena v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev. V letu 2015 je bila pri treh oskrbovalnih območjih v Osrednjeslovenski statistični regiji presežena koncentracija svinca (mejna vrednost za svinec je 10,0 µg/l). Prisotnost svinca v pitni vodi je praviloma posledica stika vode z materiali v stiku z vodo, oziroma ostanki svinčene vodovodne napeljave. V okviru monitoringa pitne vode je bila maksimalna izmerjena koncentracija 41 µg/l Pb. Upravljavci so na mestu vzorčenja izvedli ukrep izpiranje hišnega vodovodnega omrežja in meritve ponovili. Ob ponovnem vzorčenju je bila ugotovljena skladnost pitne vode. (NLZOH, 2016)

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ter nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter nosečnice in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, posebni ukrepi niso bili potrebni. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, med posameznimi leti, v glavnem minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto za občasna preskušanja. Zato v posameznih letih ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov.