KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2007 ni bistveno izboljšala, tako z vidika mikrobiološke kot kemijske onesnaženosti. Trend je ugoden le za srednja in velika oskrbovalna območja glede zmanjšanja fekalne onesnaženosti, nekoliko se je zmanjševal tudi delež kemijsko neskladnih vzorcev, predvsem na velikih oskrbovalnih območjih. Zaradi mikrobiološke, zlasti fekalne onesnaženosti, problematična ostajajo še vedno mala oskrbovalna območja, zlasti najmanjša, ki oskrbujejo 50-500 ljudi.


Kazalec predstavlja rezultate monitoringa vzorcev pitne vode v obdobju 2004-2007, ki so bili odvzeti na pipi uporabnika. Prikazan je delež neskladnih vzorcev zaradi mikrobiološke onesnaženosti pitne vode, posebej fekalne (prisotnost E.coli). Kemijska onesnaženost je prikazana kot preseganje mejne vrednosti koncentracije pesticidov in nitratov. Glede na razpoložljivost podatkov so nekatere vrednosti prikazane tudi za obdobje pred letom 2004.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
1. ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje;
2. ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;
3. je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09).


Grafi

Slika VD08-1: Redni preskusi: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E.coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004–2007
Viri:

Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
mala oskrbovalna območja (50-1000 preb.) % 29 28 24.1 24.5
srednjevelika oskrbovalna območja (1001-10000 preb.) % 6.7 5.8 4.6 5.3
velika oskrbovalna območja (10000 % 2.6 1.7 0.4 2.1
Slika VD08-2: Redni preskusi: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E.coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po območjih ZZV, v letu 2007
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
Slovenija Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto R/K
mala oskrbovalna območja (50-1000 preb.) % 24.5 15.1 51.5 20.7 21 19.2 28.1 33.7 44.3 16.2
srednjevelika oskrbovalna območja (1001-10000 preb.) % 5.3 4 - 17.4 3.7 10.5 - - - 6.9
velika oskrbovalna območja (10000 % 2.1 1.8 - 6.4 2.8 1.4 3.2 - - -
skupaj % 10.9 8.8 11.4 15.2 7.7 6.9 15 15.9 16.9 11.6
Slika VD08-3: Občasni preskusi: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi, arzen), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij
Viri:

Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
mala oskrbovalna območja (50-1000 preb.) % 10.6 6.7 6.5 7.1
srednjevelika oskrbovalna območja (1001-10000 preb.) % 2.4 2.9 1.7 2.3
velika oskrbovalna območja (10000 % 7.1 7.6 2.5 1.9
Slika VD08-4: Oskrbovalna območja (mesta vzorčenja-objekti) s preseženimi kemijskimi parametri (pesticidi, nitrati, arzen), v letu 2007
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, 2007

Slika VD08-5: Odstotni delež prebivalcev v posamezni občini, ki so bili izpostavljeni kemijskim onesnaževalcem (nitratom, pesticidom, arzenu) v letu 2006
Viri:

Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008, Inštitut za varovanje zdravja RS; Statistični urad RS, 2006


Cilji

Operativni program oskrbe s pitno vodo (nanaša se na obdobje 2007-2013) postavlja za cilj zagotovitev oskrbe z varno pitno vodo (skladno in zdravstveno ustrezno) in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo. V primeru mikrobiološke onesnaženosti (fekalno onesnaženje) je potrebno dosledno upoštevati načela večkratnih ovir ter izvajati pripravo pitne vode, kjer je ta potrebna. V primeru kemijske onesnaženosti (pesticidi, nitrati) je treba izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih. Onesnažene male sisteme je treba urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na srednje in velike.


Iz zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2007 v okviru rednih preskusov vzorcev (3.002 vzorcev) 25% vzorcev mikrobiološko neskladnih, 11% vseh vzorcev zaradi E.coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo razreda oskrbovalnih območij; v najnižjem velikostnem razredu s 50-500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 54% vzorcev, 31% vseh zaradi E.coli. V obdobju 2004-2007 se mikrobiološka kakovost pitne vode na splošno ni izboljšala, opazno je le rahlo zmanjšanje deleža neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti E.coli pri srednjih (1.001-10.000 prebivalcev) in velikih oskrbovalnih območjih (>10.000 prebivalcev). Na malih oskrbovalnih območjih ni trenda za mikrobiološko kakovost zaradi spremenjene metodologije vzorčenja leta 2006, ki se nanaša na oskrbovalna območja s 50-500 prebivalci. Po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) so najbolj fekalno onesnaženi mali sistemi, zlasti na zahodnem in južnem delu države (območja ZZV Koper, ZZV Nova Gorica, ZZV Novo mesto). Za podrobne rezultate glej sliki 1 in 2.

Rezultati občasnih preskusov vzorcev pitne vode (v obdobju 2004-2007 okrog 460 vzorcev letno) so pokazali, da je bilo 7% vzorcev neskladnih zaradi kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi. Vzrok neskladnosti so bile zlasti presežene koncentracije pesticidov in nitratov. V letu 2007 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih približno 2,7% prebivalcev Slovenije (53.544 ljudi), predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, to je na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije (glej sliki 4 in 5). Na območju ZZV Murska Sobota je bilo v letu 2007 prekomernim koncentracijam nitratov (NO3-) izpostavljenih 3.555 prebivalcev, preseženim koncentracijam arzena pa 1.713 prebivalcev. V obdobju 2004-2007 se je nekoliko zmanjševal delež kemijsko neskladnih vzorcev (glej sliko 3), predvsem na velikih oskrbovalnih območjih.

V obdobju 2004-2007 sta mejno vrednost za pesticide vsako leto presegala atrazin in desetilatrazin. Občasno je bilo zaznati tudi preseganje mejnih vrednosti za bentazon, dimetenamid, mekoprop, metolaklor, permetrin in terbutilazin.

V obdobju 2004-2007 se je delež prebivalcev, ki so bili izpostavljeni preseženim koncentracijam pesticidov zmanjšal in sicer iz 9% (184.000) na 3% (53.000). Mejna vrednost za pesticide (0,10 μg/l) je začela veljati leta 2003, prej je veljala kot priporočena vrednost. Zato podatki za obdobje 2004-2007 niso primerljivi s podatki prejšnjih let, ko zajem ali upoštevanje podatkov ni bilo dosledno. Presežene koncentracije nitratov v pitni vodi sistematično spremljamo od leta 1995 dalje. Od takrat se je delež izpostavljenih prebivalcev zmanjšalo iz 5,7% (112.498) v letu 1995 na 0,8% (15.518) v letu 2003, v obdobju 2004-2007 pa iz 0,6% (12.243) na 0,2% (3.500).

Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za male sisteme oziroma oskrbovalne območja. Ti sistemi večinoma nimajo ustreznega strokovnega upravljanja oziroma priprave pitne vode, ter določenih vodovarstvenih območij. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih sistemov oziroma oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme, ki imajo upravljavca ter urejeno, strokovno upravljanje in nadzor.

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnost E. coli) ali nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter noseče in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. V splošnem večinoma ne gre za izboljšanje ali poslabšanje obstoječih razmer ali za učinke ukrepov, ki bi odstranili nadaljnje tveganje. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije v posameznih letih v glavnem minimalno nihajo okrog mejnih vrednosti, zato ne moremo govoriti o zadostni učinkovitosti ukrepov, ki bi odstranili nadaljnje tveganje.

Pravilnik o pitni vodi, ki povzema veljavno direktivo EU, predvideva odstopanje - možnost uporabe pitne vode, v kateri koncentracije posameznih kemijskih snovi iz Dela B Priloge I pravilnika lahko presegajo predpisano mejno vrednost, če to ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in če ni mogoče na drug sprejemljiv način zagotoviti oskrbe s pitno vodo. Takšno dovoljenje za odstopanje od predpisane mejne vrednosti je časovno omejen ukrep, ki upravljavcu sistema za oskrbo s pitno vodo omogoča, da v določenem časovnem obdobju, zagotovi sanacijo razmer in s tem skladnost z zahtevami pravilnika.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji povzeti po: Operativni program oskrbe s pitno vodo (julij 2006)
Izvorna baza podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode ter Baza podatkov o skladnosti pitne vode.
Do leta 2003 predstavlja vir podatkov za pripravo kazalca Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo 1999-2003, ki je bila vzpostavljena skladno s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00). Podatke so zagotavljali upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo, v okviru strokovnega nadzora in jih sporočali območnim ZZV (Zavod za zdravstveno varstvo), s katerimi so imeli sklenjeno pogodbo, ZZV pa IVZ (Inštitutu za varovanje zdravja), ki je pripravil letno poročilo in ga posredoval ministrstvu za zdravje. Vzorčenje je potekalo na sistemih, ki so oskrbovali 20 ali več ljudi, praviloma po pripravi vode. V obdobju 2004-2007 je potekal monitoring v skladu s Pravilnikom o pitni vodi. Ta je spremenil način spremljanja in nekoliko tudi nabor parametrov ter njihove mejne vrednosti, shemo vzorčenja idr. Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje, ki se lahko deli še na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede, ki jih združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Pravilnik, ki je usklajen z Direktivo Evropske Unije za pitno vodo (Council Directive 98/83/EC of 3. November 1998 on the quality of water intended for human consumption) zahteva tudi delitev na območja, večja oz. manjša od 5.000 prebivalcev, predvsem zaradi priprave posebnih poročil o kakovosti pitne vode za EU. Zaradi spreminjanja načina spremljanja rezultati monitoringa 2004-2007 niso povsem primerljivi s podatki iz prejšnjega obdobja. Kljub vsemu lahko rečemo, da gre za približno primerjavo velikosti pojava.
Skrbnik podatkov: Upravljavec zbirke podatkov je IVZ, Center za zdravstveno ekologijo.
Datum zajema podatkov:junij 2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o kakovosti pitne vode so predstavljeni za obdobje 2004-2007. Zbirajo se na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.
Informacija o kakovosti: Podatki, ki so predmet tega kazalca, so usklajeni s podatki, ki so del mednarodnega poročanja po Direktivi Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES). Povzeti so iz podatkovnih baz ter predstavljeni večinoma v agregirani obliki v letnem poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji, ki ga pripravlja IVZ. Poročilo je javno in objavljeno na spletni strani IVZ.
• Prednosti in slabosti:
Prednosti:
Za kazalec so uporabljeni redno poročani podatki, usklajeni s podatkovnim tokom, ki ga določa Direktiva Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) ter s Pravilnikom o pitni vodi.
Slabosti:
- Podatki za obdobje pred letom 2003 in za obdobje 2004-2007 niso povsem primerljivi zaradi spremenjenega načina spremljanja in nekoliko drugačnega nabora parametrov, mejnih vrednosti, sheme vzorčenja idr.
- Trend v obdobju 2004-2007 lahko prikazujemo le po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 500 ljudi, saj je bilo na oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalcev, za mikrobiološke parametre, od sredine obdobja (od leta 2006) odvzetih pomembno manj vzorcev (1 vzorec) kot prej (4-5 vzorcev), za kemijske parametre pa je bil vzorec odvzet le v letih 2006 in 2007 na skupno 10% oskrbovalnih območij tega razreda.
• Relevantnost:
Zanesljivost (arhivski podatki): da
Negotovost (scenariji/projekcije): ne
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov