Ključno sporočilo
Neutral

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Poraba po letu 2003 rahlo pada, predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003. Največ energije se porabi za ogrevanje prostorov, sledijo pa poraba energije za ogrevanje sanitarne vode, poraba električne energije za druge namene (npr. za razsvetljavo, za električne naprave…) in poraba energije za kuhanje.

 


Kazalec prikazuje porabo končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Končna energija je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.

 


Grafi

Slika PG04-1: Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih, Slovenija, 2000-2015
Prikaži podatke
Energetski viri-SKUPAJ Toplota Električna energija Obnovljivi viri in odpadki Geotermalna, sončna, itd. Zemeljski plin Naftni proizvodi Trdna goriva
2000 1139 94 224 370 0 65 382 5
2001 1137 104 230 358 0 69 364 13
2002 1171 97 233 324 0 76 433 8
2003 1259 100 259 324 0 96 476 4
2004 1242 107 259 324 0 101 451 0
2005 1197 109 254 324 0 109 401 0
2006 1167 100 263 324 0 104 377 0
2007 1048 93 260 324 0 85 286 0
2008 1115 100 274 324 0 102 315 0
2009 1209 96 270 425 16 106 296 1
2010 1252 101 277 433 18 114 308 1
2011 1209 89 276 456 21 113 252 1
2012 1181 82 273 463 25 117 220 0
2013 1157 81 278 472 29 114 183 0
2014 985,89 66,83 268,74 412,89 0 88,56 148,65 0,22
2015 1073,10 76,70 275,58 463,27 0 103,47 153,89 0,19
Slika PG04-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru, Slovenija, 2015
Prikaži podatke
ekstra lahko kurilno olje [%] zemeljski plin [%] lesna goriva [%] utekočinjeni naftni plin [%] električna energija [%] premog [%] daljinska toplota [%] sončna energija [%] geotermalna energija [%]
Ogrevanje prostorov 17,35 12,76 52,46 1,51 4,57 0,04 9,47 0,24 1,61
Ogrevanje sanitarne vode 12,95 8,12 41,27 0,96 23,56 0,01 6,33 3,44 3,34
Kuhanje 0 11,43 12,18 32,77 43,57 0 0 0 0
Drugo 0 0 0 0 100 0 0 0 0
hlanjenje prostorov 0 0 0 0 100 0 0 0 0
Skupaj gospodinjstva 13,16 9,92 40,77 2,63 23,98 0,03 7,03 0,83 1,65
Slika PG04-3: Končna poraba energije po namenih, Slovenija, 2015
Prikaži podatke
Drugo Klimatske naprave Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje) Osebni računalniki in monitorji Pomivalni stroji Pečice in mikrovalovne pečice Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) Televizije Zamrzovalne skrinje in omare Hladilniki in kombinirani hladilniki Razsvetljava Kuhanje Ogrevanje sanitarne vode Ogrevanje prostorov
2002 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13175 0 6720 27429
2002 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 13 53
2009 1513 156 182 356 393 505 632 695 932 947 995 1787 7839 32436
2009 3,06 0,32 0,37 0,72 0,80 1,02 1,28 1,41 1,89 1,92 2,02 3,62 15,88 65,70
2009 777,23 41,51 59,21 99,15 87,18 79,22 145,17 127,16 196,00 221,11 275,54 115,15 300,73 612,64
2010 851,94 47,98 62,84 100,21 88,64 77,10 141,10 136,09 187,67 218,75 261,70 121,58 327,56 595,90
2011 844,09 55,01 64,21 101,83 92,66 80,31 138,22 141,17 189,07 216,00 253,55 131,05 305,54 598,51
2012 785,34 75,15 64,35 102,78 94,99 83,03 134,71 143,27 187,82 209,39 248,08 138,46 312,68 598,97
2013 828,54 70,79 64,06 102,66 97,07 85,71 131,18 142,05 186,23 202,94 243,56 145,82 329,24 598,85
2014 751,74 36,77 64,25 102,51 101,30 88,86 128,23 139,34 185,49 198,52 238,99 152,95 335,80 600,67
2015 825,14 84,11 62,92 99,91 100,55 87,95 125,08 132,32 176,18 191,22 235,08 158,23 324,95 601,39
2009 24,78 1,32 1,89 3,16 2,78 2,53 4,63 4,05 6,25 7,05 8,78 3,67 9,59 19,53
2010 26,47 1,49 1,95 3,11 2,75 2,40 4,38 4,23 5,83 6,80 8,13 3,78 10,18 18,51
2011 26,29 1,71 2,00 3,17 2,89 2,50 4,30 4,40 5,89 6,73 7,90 4,08 9,51 18,64
2012 24,70 2,36 2,02 3,23 2,99 2,61 4,24 4,51 5,91 6,59 7,80 4,36 9,84 18,84
2013 25,66 2,19 1,98 3,18 3,01 2,65 4,06 4,40 5,77 6,29 7,54 4,52 10,20 18,55
2014 24,05 1,18 2,06 3,28 3,24 2,84 4,10 4,46 5,93 6,35 7,65 4,89 10,74 19,22
2015 25,75 2,62 1,96 3,12 3,14 2,74 3,90 4,13 5,50 5,97 7,33 4,94 10,14 18,76

Cilji

Prihranek končne energije v obdobju 2008–2016 za 9 odstotkov oz. 4.261 GWh z izvedbo načrtovanih instrumentov v okviru AN-URE. Ukrepi v sektorju gospodinjstva predstavljajo 1.165 GWh (27 %).

Cilji na ravni EU do leta 2020:

- zmanjšanje rabe energije za 20 %,

- zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20 %,

- 20 % energije, ki jo EU porabi, mora biti biti pridobljene iz obnovljivih virov energije.

 


Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 % vse končne energije, skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije in konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja. Povečanje rabe energije v letu 2008 je posledica zamika nakupa tekočih goriv leta 2007 v leto 2008 zaradi naraščajočih cen ter tudi hladnejšega leta 2008. Ostalih vrst energije po letu 2003 porabimo približno enako. Nekaj nihanja je bilo v tem obdobju le pri zemeljskem plinu in toploti.

Leta 2015 smo za oskrbo gospodinjstev porabili 1,07 milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (vključene tudi hidroelektrarne) in odpadkov (43 %), naftnih proizvodov (14 %), električne energije (26 %) ter zemeljskega plina (10 %) in toplote (7 %).

Gospodinjstva so v letu 2015 porabila več kot 46.000 TJ energije. Največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov (64 %), ogrevanja sanitarne vode (16 %) ter za druge namene (15 %), ki obsegajo razsvetljavo, električne naprave, idr.. Za kuhanje je bilo porabljene več kot 4 % vse porabljene energije. Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva (npr. polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) z 42 %, sledi električna energija z 11 %, ekstra lahko kurilno olje s 25 %, zemeljski plin s 9 % in daljinska toplota s 7 %.

Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so prevladovala lesna goriva (57 %), ekstra lahko kurilno olje (15 %) in zemeljski plin (11 %). Za ogrevanje sanitarne vode so se v glavnem uporabljali električna energija (29 %), ekstra lahko kurilno olje (8 %) in lesna goriva (29 %). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala utekočinjeni naftni plin (26 %) in električna energija (46 %).

Pri tem je zaznan znaten porast celotne izrabe lesnih goriv in zmanjšanje električne energije v primerjavi s prejšnjimi leti, kar gre v veliki meri na račun menjave starih kotlov na ekstra lahko kurilno olje s kotli na lesna goriva.

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost 2014-2020 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih s poudarkom na ogrevanju in rabi električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

V gospodinjstvih v EU-25 (poročilo EEA, 2008) se največ energije porabi za ogrevanje prostorov (70 %), za segrevanje vode (14 %) ter za električne aparate in osvetljevanje (12 %). V večini držav članic EU-15 se je splošna učinkovitost ogrevanja prostorov v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih povečala predvsem zaradi boljše izolacije in preprečevanja izgube toplote. Vendar pa so rast števila in površine stanovanj ter povečane povprečne temperature več kot izničila ta izboljšanja.

Potenciali za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih so predvsem pri rabi energije za ogrevanje ter rabi električne energije. Na podlagi ukrepov iz nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost znaša predviden prihranek končne energije v gospodinjstvih za obdobje 2008-2016 1165 GWh. Energijo bomo prihranili predvsem zaradi finančnih spodbud za učinkovito rabo električne energije, energijskega označevanja gospodinjskih aparatov in drugih naprav ter finančnih spodbud za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb. V tem sektorju je vrsta ukrepov za učinkovito rabo energije stroškovno učinkovitih, a njihovo izvedbo preprečuje vrsta ovir. To so zlasti finančne ovire pri zagotavljanju sredstev za izvedbo investicij in uporabnikovo nepoznavanje možnosti in koristi učinkovite rabe energije.

Možnosti za izboljšanje učinkovite rabe energije so tudi pri električnih napravah in osvetljevanju. Nekatere vrste žarnic porabijo od 30 do celo 80 % manj energije.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

-       Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016. Cilji so skladni s 4. členom Direktive 2006/32/ES doseči 9-odstotni prihranek končne energije z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve, ter usklajeni z izhodišči Resolucije o Nacionalnem energetskem programu ter Direktivo 2006/32/ES.

-       Akcijskem načrtu EU o energetski učinkovitosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

-       Podatki so na voljo za obdobje 2000-2009. Del podatkov je zbranih v okviru letnega zbiranja podatkov o energetski bilanci - vir podatkov so statistična raziskovanja z različnimi statističnimi vprašalniki.

-       Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se bodo od leta 2011 naprej objavljali letno (prej petletno) in ne bodo več neposredno primerljivi s podatki iz predhodnih raziskav, saj se odslej izračunavajo na podlagi spremenjene metodologije. Na tak način so že obdelani podatki za leto 2009, ki so bili v večini pridobljeni z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG). Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela izračunali podatke o porabi energije in goriv po namenih in vrstah energetskih virov ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj. Med pripravo modelskih izračunov (maj 2011) so bili na voljo podatki o oskrbi z energijo za leto 2009, zato se tudi modelski izračuni nanašajo na to leto.

-       Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

-       Na sliki PG04-1 je predstavljena struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih v 1000 ton.

-       Na sliki PG04-2 je predstavljena struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru leta 2009, na sliki PG04-3 pa delež porabe končne energije v gospodinsjtvih glede na namen.

-       Delež porabe energije v gospodinjstvih v primerjavi z ostalimi sektorji je prikazan za leto 2009.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000-2009
Geografska pokritost
Slovenija
Description

-       - SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno

-       - SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Energetika > Poraba energije in goriv v gospodinjstvih > Končna poraba energije po namenu in vrsti energetskega vira in Raba električne energije po namenu

Informacije o kakovosti za ta kazalec

o    Prednosti in slabosti kazalca:Metodologija zbiranja podatkov o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih se je v letu 2011 spremenila, tako da podatki niso neposredno primerljivi z rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih iz let 1997 in 2003.

o    Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

o    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

o    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

o    Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

    -  Relevantnost: 2

    -  Točnost: 1

    -  Časovna primerljivost: 2

    -   Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

EEA, 2006: Okolje Evrope, četrta presoja

EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija


Related indicators