Kazalec prikazuje stanje v populaciji rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji in posredno ohranjenost medvedovega življenjskega prostora. Sestavljen je iz več podkazalcev, ki prikazujejo: spolno strukturo osebkov odvzetih iz narave, različne razloge odvzema osebkov iz narave, beleženje škod, ki jih je medved povzročil na premoženju ljudi in podatke opazovanj medvedov na mreži stalnih števnih mest.

Populacija rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Zavod za gozdove Slovenije na podlagi spremljanja stanja populacije ocenjuje, da je populacija v Sloveniji v ugodnem stanju in obsega.

Rjavi medved je vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, v kategorijo E (prizadeta vrsta). Zavarovan je tako s slovensko, evropsko kot tudi mednarodno zakonodajo, ki med drugim določajo obveznost spremljanja stanje ohranjenosti vrst, pri čemer posebno pozornost posvetijo prednostnim vrstam. Rjavi medved je določen kot prednostna vrsta.

Spremljanja stanja v populaciji medveda se v Sloveniji od leta 2003 izvaja na podlagi rednega štetja rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest (3x letno na 167 mestih) v času polne lune ter na podlagi evidentiranja znakov prisotnosti rjavega medveda v loviščih s posebnim namenom. Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto je bilo leta 2005 večje kot leta 2004, nato začne število padati, v letu 2008 pa je opazen porast, število se v letu 2009 in 2010 ni bistveno spremenilo. Časovno obdobje spremljanja tega podkazalca je prekratko za ugotavljanje trenda gibanja populacije rjavega medveda v Sloveniji. Spremljanje spolne in starostne strukture na pomladanskem in jesenskem štetju medvedov kaže, da je jeseni v slovenski populaciji rjavega medveda najmanj 14 % medvedk, ki vodijo v povprečju 1,84 mladiča starosti do enega leta. Delež mladičev v istem obdobju je v prvem življenjskem letu 26 % in v drugem življenjskem obdobju 14 %, torej skupaj predstavljajo mladiči 40 % delež celotne populacije.

V letu 2008 sta bili zaključeni dve raziskavi Biotehniške fakultete o rjavem medvedu v Sloveniji. Z raziskavama je bilo pridobljenih veliko bistvenih podatkov o rjavem medvedu, med drugim tudi ocena stanja populacije. Na podlagi starosti, določene z brušenjem zob medvedov, odvzetih iz narave, so raziskovalci ocenili populacijo v letu 1998, ki je znašala okoli 290 osebkov in postopoma naraščala do leta 2006, ko je ocenjena na okoli 370 osebkov. Nato je prišlo do ponovnega upadanja do ocenjene številčnosti v letu 2008 na okoli 320 osebkov. Razlog za naraščajočo oceno številčnosti populacije je po mnenju raziskovalcev velika rodnost, deloma pa tudi dotok osebkov iz hrvaškega dela populacije. Z genetsko molekularnimi raziskavami so konec leta 2007 v slovenskem delu populacije zabeležili 354 različnih medvedov (159 samcev in 195 samic). Na podlagi te številke je bila z metodo modeliranja ulova – označevanja – ponovnega ulova za celotno območje razširjenosti medveda izdelana še ocena njihove številčnosti, ki s 95-odstotno stopnjo zaupanja znaša med 394 in 475 rjavih medvedov.

Škodo, ki jo rjavi medved povzroči na premoženju ljudi, ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Podatki se beležijo od leta 1995. Sistem spremljanja škod in izplačevanja odškodnin se je v tem času nekajkrat spremenil. Podkazalec zato ni nujno neposredno povezan s številčnostjo populacije rjavega medveda. V letu 2005 je izplačevanje odškodnin prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor in od takrat se vodi po enotni metodologiji.

Podlaga za upravljanje s populacijo rjavega medveda je Strategija upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002 in iz nje izhajajoč Akcijski načrt upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji. V Strategiji je odvzem živali iz narave, kot eden od ukrepov upravljanja, razdeljen na: odstrel določenega števila medvedov z namenom omogočanja sožitja s človekom, izjemen odstrel medvedov, ki neposredno ogrožajo človeka in njegovo premoženje, odlov živih medvedov za naselitev v naravo ali preselitev na drugo mesto v naravi, odlov osamelih mladičev ali poškodovanih živali ter izguba zaradi povoza ali drugega razloga pogina. Podatke o odvzemih medvedov iz narave od leta 1995 vodi Zavod za gozdove Slovenije. Trend odvzema rjavega medveda iz populacije je v obdobju 1995–2010 naraščajoč. Redni odstrel predstavlja v povprečju 63 %, izredni odvzem 17 %, izgube 19 % in ostalo 1 %. V obdobju 1995–2010 je bilo iz populacije odvzetih 58 % samcev in 40 % samic. Takšno razmerje pomeni odmik od naravne spolne strukture, saj je razmerje ob rojstvu mladičev praviloma 1 : 1, in prispeva k povišanju rodnosti populacije.