Kazalec skozi daljše časovno obdobje spremlja izvor razpoložljive hrane (domači ali tuji) in strukturo uvoznih tokov hrane v Slovenijo. V okviru kazalca je podrobneje prikazana struktura uvoza hrane, in sicer po pomembnejših državah partnericah in skupinah držav, kot tudi struktura in količina uvoza po posameznih kmetijskih proizvodih. Kot hrana je v kazalcu definiran nabor naslednjih kmetijskih proizvodov v njihovi osnovni in predelani obliki: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž.

Spremljanje tokov hrane je pomembno z vidika zagotavljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Prehranska varnost pomeni, v kolikšni meri lahko država zadovolji svoje potrebe po hrani, to pa lahko doseže preko dveh različnih mehanizmov: lastne samooskrbe ali uvoza hrane iz drugih držav. Pri tem je visoka samozadostnost pri pridelavi hrane zelo pomembna, še posebej v razmerah omejene mednarodne trgovine in večjih cenovnih nihanj na tujih trgih, katerim smo priča v zadnjem obdobju. Globalni megatrendi kažejo, da bodo podnebne spremembe v prihodnje lahko dodatno ogrozile proizvodnjo hrane v Sloveniji in povečale prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na dostop hrane.

Povprečno strukturo izvora in uvoznih tokov hrane bomo primerjali med obdobji pred pristopom Slovenije k EU (2000–2003), po pristopu k EU (2004–2019) in zadnjim petletnim obdobjem (2020–2024). Ocene izvora hrane kažejo, da je bila pred pristopom k EU (2000–2003) v povprečju nekaj več kot polovica (52 %) vse hrane, razpoložljive v Sloveniji, domačega izvora, manj kot polovica razpoložljive hrane pa je bilo uvožene oziroma tujega izvora. V obdobju po pristopu k EU (2004–2019) se je razmerje obrnilo, in sicer je bilo v povprečju 65 % razpoložljive hrane uvožene, 35 % pa domačega izvora. Ta razmik se je še povečeval, v obdobju zadnjih nekaj let (2020–2024) je bilo že 82 % razpoložljive hrane uvožene, 18 % hrane pa je bilo proizvedene v Sloveniji. Na povečevanje deleža uvožene hrane v zadnjih dveh desetletjih je vplivalo več dejavnikov. Prvi je intenzivna rast tako uvoza kot izvoza hrane. Za primerjavo, v povprečju je bil izvoz hrane v obdobju zadnjih petih let količinsko skoraj 5-krat večji kot v obdobju pred pristopom Slovenije k EU, medtem ko se uvoz hrane ni tako izrazito povečal (+70 %). Domača proizvodnja kmetijskih proizvodov medtem ostaja skozi celotno analizirano obdobje na podobni ravni. V povprečju zadnjih petih let se v primerjavi s povprečjem obdobja pred vstopom v EU ni spremenila. Ker domača proizvodnja hrane ostaja na podobni ravni, hkrati pa se povečujeta oba trgovinska tokova s hrano, je ob upoštevanju naših predpostavk posledično na domačem trgu na razpolago manj hrane slovenskega izvora.    

Struktura uvoza hrane po državah partnericah se med leti spreminja. Večino hrane tujega izvora je bilo v zadnjem petletnem obdobju (2020–2024) v Slovenijo uvožene iz držav članic EU (84 %). Iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska) je bilo uvoženih približno 60 % hrane, ta delež pa je skozi celotno analizirano obdobje (2020–2024) ostajal razmeroma stabilen. Če pogledamo posamezne države partnerice, je Slovenija v obdobju pred pristopom k EU (2000–2003) največ hrane v povprečju uvozila iz Madžarske (38 %), Italije (13 %) in Avstrije (10 %), skupno nekaj več kot 60 %. To razmerje je v obdobju takoj po pristopu k EU ostalo na razmeroma podobni ravni, večje spremembe pri strukturi uvoza hrane pa so se zgodile po letu 2014. V obdobju zadnjih petih let je bilo v povprečju največ hrane uvožene iz Hrvaške (20 %), kateri so sledile Madžarska (14 %), Avstrija (13 %) in Italija (11 %). Od držav članic EU–27 so bile poleg sosednjih držav pomembne uvozne partnerice tudi Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Španija, Belgija, Češka republika in Francija. Države izven EU, ki spadajo med pomembnejše uvoznice hrane so Ekvador, Srbija, Egipt in Kolumbija.

Tudi struktura uvoza hrane po kmetijskih proizvodih se med leti spreminja. V obdobju zadnjih nekaj let (2020–2024) se je v povprečju uvozilo največ žita (36 %), sadja (24 %), zelenjave (12 %) in sladkorja (10 %). V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) se je zmanjšal delež uvoza žit (iz 56 % na 36 %), opazno pa se je povečal delež uvoza sadja (iz 17 % na 24 %). Po letu 2005, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji, se je opazno povečal tudi uvoz sladkorja (v povprečju obdobja 2020–2024 je bil uvoz sladkorja večji za 182 % v primerjavi s povprečjem obdobja pred pristopom k EU). V splošnem se je v celotnem analiziranem obdobju 2000–2024 količinski uvoz povečeval pri vseh kmetijskih proizvodih. Najbolj opazno se je povečal letni uvoz sadja (za več kot 200 tisoč ton), sladkorja (za približno 100 tisoč ton), mesa in krompirja (za približno 80 tisoč ton).

Skupno je bilo v letu 2024 v Slovenijo uvožene nekaj več kot 1,5 milijona ton hrane, od tega 58 % iz sosednjih držav. Največ, 548 tisoč ton, je bilo uvoženega žita (36 %), sledilo je 364 tisoč ton sadja (24 %), 173 tisoč ton zelenjave (11 %), 154 tisoč ton sladkorja (10 %), 142 tisoč ton krompirja (9 %), 134 tisoč ton mesa (9 %), 17 tisoč ton riža (1 %) in 5 tisoč ton jajc (0,3 %). Glavnino uvoza žita (89 %) je predstavljal uvoz koruze za zrnje in pšenice. Od sadja je bilo uvoženih največ banan in citrusov, kar je skupno približno 60 % celotnega uvoza sadja, od mesa pa je bilo uvoženega največ prašičjega mesa in perutnine (80 % celotnega uvoza mesa).