KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija je vrednostno neto uvoznica hrane, saj uvoz hrane presega njen izvoz. V zadnjih letih je izvoz hrane pokril približno 50 % uvoza. Pokritost uvoza hrane z izvozom se dolgoročno rahlo povečuje. Tako vrednostni uvoz kot izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Vrednostni izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Največ, več kot polovica celotnega vrednostnega uvoza in izvoza hrane v zadnjih letih (2014–2019), poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Največji indeks pokritosti uvoza z izvozom hrane je dosežen pri vrednostni blagovni menjavi s sladkorjem, mesom in jajci, najmanjši pa pri zelenjavi, krompirju in sadju.


Kazalec prikazuje pokritost uvoza z izvozom hrane. V kazalcu je hrana definirana kot nabor naslednjih kmetijskih proizvodov in izdelkov iz njih: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž. Trgovinska bilanca prikazuje tok gibanja blaga, v našem primeru kmetijske proizvode in izdelke iz njih, ki se uvozijo in izvozijo v Slovenijo oziroma iz Slovenije. Določenih kmetijskih proizvodov, kot sta sladkor in riž, v Sloveniji ne pridelujemo, lahko pa so dodani izdelkom, ki jih pozneje izvozimo, zato so vključeni v prehransko bilanco. Šteje se, da je trgovinska bilanca ugodna, če vrednost izvoza presega vrednost uvoza in neugodna, če vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Prikazana je pokritost uvoza hrane z izvozom (%), pokritost uvoza posameznih kmetijskih proizvodov z izvozom, pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami in primerjava deleža pokritosti med državami članicami EU–28.  


Grafi

Slika KM33-1: Pokritost uvoza hrane z izvozom hrane v obdobju 2000–2019
Viri: 

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 08.09.2020

Prikaži podatke

Pokritost uvoza hrane z izvozom hrane [%]

2000

40,91

2001

44,27

2002

44,07

2003

41,30

2004

34,34

2005

36,30

2006

35,91

2007

33,51

2008

36,25

2009

35,45

2010

37,08

2011

38,16

2012

39,58

2013

39,80

2014

42,55

2015

45,34

2016

46,22

2017

50,93

2018

54,08

2019

56,04

Slika KM33-2: Pokritost uvoza kmetijskih proizvodov z izvozom v obdobju 2000–2019
Viri: 

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 08.09.2020

Prikaži podatke

Jajca [%]

Krompir [%]

Meso [%]

Riž [%]

Sadje [%]

Sladkor [%]

Zelenjava [%]

Žita [%]

2000

30,82

8,97

88,97

24,22

21,98

58,31

4,50

15,60

2001

85,64

12,06

104,25

23,55

18,80

66,62

4,25

14,59

2002

83,87

3,33

114,10

28,09

16,65

63,57

5,67

15,05

2003

158,05

5,37

119,99

31,82

22,12

55,90

4,26

12,32

2004

151,28

6,94

87,77

41,58

16,91

44,31

4,65

11,08

2005

155,80

14,99

70,90

29,01

26,52

43,23

7,58

12,72

2006

157,24

8,46

76,57

33,87

21,92

41,60

7,05

13,76

2007

144,89

6,25

72,87

30,97

28,64

37,47

10,00

10,60

2008

146,48

5,80

72,47

32,99

32,25

39,13

11,50

13,26

2009

122,83

5,41

60,16

29,57

34,39

38,60

9,60

17,07

2010

142,66

7,54

64,04

35,16

30,33

40,10

10,78

22,50

2011

157,92

17,04

68,76

26,00

35,44

39,42

10,79

20,67

2012

100,94

12,95

66,03

27,52

23,00

43,62

10,86

31,82

2013

86,83

8,73

68,87

24,28

22,26

46,80

13,05

26,31

2014

100,63

11,40

67,01

26,45

33,10

49,59

15,98

25,26

2015

91,11

11,89

68,15

39,25

37,91

50,58

15,81

32,87

2016

107,85

17,98

68,81

36,99

32,52

54,01

15,10

34,85

2017

76,82

15,30

78,62

42,12

32,49

60,50

14,68

42,18

2018

109,15

18,98

79,99

51,96

32,00

65,58

20,63

43,55

2019

119,30

36,10

79

44

37,28

69

16

46,41

Slika KM33-3: Pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami v obdobju 2000–2019
Viri: 

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 08.09.2020

Prikaži podatke

Avstrija [%]

Hrvaška [%]

Italija [%]

Madžarska [%]

2000

4,62

205,24

20,27

2,31

2001

3,61

209,59

13,16

1,29

2002

5,12

139,30

18,59

2,27

2003

10,10

147,67

21,94

3,11

2004

10,55

140,33

20,20

2,49

2005

23,90

114,65

34,31

2,58

2006

25,01

99,65

28,12

3,90

2007

23,07

87,67

25,30

6,00

2008

18,32

89,39

28,05

12,10

2009

15,47

60,29

30,82

11,11

2010

19,75

51,56

34,36

10,85

2011

24,32

49,36

41,43

15,50

2012

25,37

52,26

47,16

14,68

2013

25,45

59,80

50,66

8,03

2014

29,53

67,51

47,37

10,42

2015

37,58

64,42

50,17

11,19

2016

35,50

68,32

51,38

10,30

2017

37,38

63,84

59,80

13,29

2018

36,89

67,39

68,02

13,75

2019

36

76

65

19,08

Slika KM33-4: Pokritost uvoza agroživilstva z izvozom v EU–28 v obdobju 2000–2019
Viri: 

EUROSTAT, preračuni KIS
Datum zajema podakov: 12.10.2020

Prikaži podatke

Madžarska [%]

Nizozemska [%]

Danska [%]

Irska [%]

Bolgarija [%]

Poljska [%]

Francija [%]

Španija [%]

Litva [%]

Belgija [%]

Avstrija [%]

Italija [%]

Nemčija [%]

Češka [%]

Latvija [%]

Estonija [%]

Grčija [%]

Slovaška [%]

Romunija [%]

Hrvaška [%]

Slovenija [%]

Švedska [%]

Portugalska [%]

Luksemburg [%]

Velika Britanija [%]

Finska [%]

Malta [%]

Ciper [%]

EU-28 [%]

2000

221,88

175,90

189,13

197,24

140,85

83,63

133,22

111,81

77,93

112,50

77,95

72,72

67,46

73,63

26,98

51,65

68,46

51,97

36,22

59,30

50,98

48,25

37,29

47,31

55,26

40,63

22,54

27,77

97,95

2001

226,22

169,91

192,36

171,21

124,92

88,96

125,27

111,80

89,93

113,03

81,01

74,83

69,88

71,58

39,30

65,59

72,63

52,69

35,84

55,40

51,67

49,55

35,80

50,24

49,75

43,31

22,34

28,73

96,54

2002

205,83

175,36

183,21

165,79

148,75

91,14

128,50

112,72

87,57

109,56

83,10

76,70

70,97

65,21

42,86

61,35

61,53

56,43

36,98

55,84

53,68

49,01

39,56

50,79

49,60

42,66

35,00

29,41

97,07

2003

191,79

171,86

178,07

170,95

131,19

112,55

128,09

114,91

98,90

110,35

89,65

73,53

71,72

63,27

41,09

57,25

60,53

62,85

32,43

61,10

52,17

50,57

40,34

48,52

49,49

39,56

28,97

31,43

96,95

2004

154,49

173,58

172,21

172,20

130,85

119,00

125,64

108,65

100,06

111,48

91,11

71,86

74,75

65,23

45,83

59,37

53,13

66,60

34,27

50,54

41,35

51,73

40,98

43,77

46,01

38,67

32,57

33,95

95,67

2005

136,67

175,02

168,57

161,29

141,99

130,46

127,19

103,10

113,91

113,03

96,28

73,63

77,56

75,92

62,38

65,20

63,68

69,16

33,30

57,80

46,26

52,97

44,54

46,61

43,79

37,20

33,41

31,31

96,27

2006

136,36

174,54

163,32

163,65

116,93

132,32

132,99

106,28

109,47

113,42

98,84

73,71

77,24

70,50

63,38

70,98

64,18

77,67

35,22

64,47

52,98

52,78

46,95

45,67

42,58

39,46

35,77

27,74

96,69

2007

152,06

168,15

156,82

151,55

91,51

125,05

125,41

102,37

120,55

110,91

94,20

75,84

79,31

74,94

70,07

68,86

58,40

73,04

33,62

60,98

54,35

51,85

48,58

44,83

42,86

41,90

36,33

26,43

95,21

2008

149,60

157,57

150,90

137,73

107,98

113,74

122,98

104,82

109,34

108,68

93,69

78,30

82,28

81,79

76,82

70,51

60,28

69,09

49,81

54,05

56,13

52,25

50,99

45,65

42,95

38,73

34,35

23,12

95,25

2009

150,60

161,71

156,93

130,47

115,08

123,68

114,13

109,46

120,08

111,51

89,55

77,89

82,34

76,08

78,76

72,51

62,75

68,50

58,65

60,60

53,75

52,00

52,47

46,05

43,52

33,44

18,16

22,37

95,38

2010

156,82

162,63

160,66

140,11

137,82

123,67

120,56

114,24

121,82

111,18

90,39

79,00

82,65

75,28

87,99

83,17

68,76

68,65

79,39

62,20

60,57

55,01

53,51

47,83

46,02

34,22

31,72

22,31

97,92

2011

161,00

151,58

156,51

142,69

146,78

120,56

126,73

114,45

120,49

107,40

91,40

78,01

82,01

76,81

86,89

81,63

69,86

77,64

90,43

60,58

58,28

52,98

55,03

50,24

48,45

37,39

29,39

25,11

97,93

2012

179,87

148,79

153,69

137,07

141,17

131,99

126,25

123,47

130,05

109,42

90,65

83,51

83,96

85,72

108,90

88,20

77,45

89,81

84,35

62,68

63,57

55,02

59,71

48,86

47,31

35,23

34,94

24,63

99,97

2013

177,98

151,47

152,33

137,38

166,75

142,75

123,54

130,97

126,33

109,48

91,43

85,44

86,17

87,00

101,21

84,26

78,82

81,59

106,80

56,06

61,68

56,40

61,74

47,93

46,32

33,59

38,26

31,22

101,67

2014

164,49

154,61

149,39

142,43

150,30

144,58

118,63

132,21

125,52

108,37

91,35

85,25

86,01

90,17

99,25

83,65

76,58

71,39

108,94

57,84

61,39

56,38

67,68

50,83

47,50

32,91

38,38

28,83

101,34

2015

162,31

144,27

144,77

140,55

138,28

148,64

118,30

131,54

125,00

113,26

90,98

89,11

83,81

91,24

100,34

81,26

86,60

72,00

97,78

63,80

63,39

56,23

66,82

52,14

45,72

30,65

42,57

29,22

99,99

2016

154,17

150,11

147,85

143,34

145,55

140,75

111,27

135,10

128,88

111,42

91,45

92,11

82,88

89,73

97,34

75,37

87,77

68,13

90,91

70,38

64,93

57,32

65,83

47,91

46,82

29,50

42,29

32,72

100,40

2017

158,48

148,27

149,44

149,93

133,09

144,21

109,71

133,12

128,47

111,76

93,30

94,70

81,40

85,75

99,35

77,07

82,73

66,41

86,30

68,67

66,73

56,98

64,73

49,36

46,83

30,58

41,13

33,20

100,42

2018

148,20

147,28

140,96

138,01

132,65

148,39

112,16

131,87

126,69

112,85

94,83

97,91

80,17

81,71

95,75

75,00

87,40

62,76

85,17

71,51

69,99

56,99

64,52

49,86

47,16

29,29

49,88

35,16

100,39

2019

147,73

147,95

142,63

145,11

129,69

149,30

113,50

137,82

130,09

116,46

96,70

101,57

80,74

80,67

102,88

84,22

83,11

60,94

85,46

65,89

70,70

58,58

64,90

48,38

47,84

32,94

38,68

36,58

102,01


Cilji

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti.
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Kazalec, ki prikazuje razmerje med vrednostjo uvoza in izvoza hrane, je pomemben z vidika spremljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Če je pokritost uvoza z izvozom manjša od 100 %, pomeni, da je saldo negativen in se je vrednostno več hrane uvozilo kot izvozilo. Cilj je, da se vrednostno čim več hrane izvozi in izboljša delež pokritosti. Pokritost je odvisna od več dejavnikov: stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, bolj ali manj obilne letine (skupne količine pridelka), vpliva ekstremnih vremenskih pogojev, domače potrošnje, različnih prehranskih trendov itd. Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko vplivalo na količino pridelane hrane in povečalo prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na poslabšanje pokritosti uvoza hrane z izvozom (zaradi večjega uvoza hrane) in vplivalo na cene hrane v Sloveniji.

Kazalec pokritosti uvoza hrane z izvozom smo analizirali za celotno obdobje 2000–2019, primerjali pa bomo obdobje pred vstopom v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2013) in obdobje zadnjih nekaj let (2014–2019). Slovenija je bila v vseh treh omenjenih obdobjih vrednostno neto uvoznica hrane. Pokritost uvoza hrane z izvozom je bila v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju 43–odstotna. Po vstopu v EU (2004–2013) se je pokritost zmanjšala in sicer na 37 %. Najmanjša pokritost v opazovanem obdobju je bila v letih 2004 in 2007 (v obeh letih 34 %). Na zmanjšanje pokritosti po vstopu v EU je vplivalo več dejavnikov. Povečala sta se tako vrednostni uvoz kot izvoz hrane, le da se je pri izvozu povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih kmetijskih proizvodov, hkrati pa se je povečal uvoz predelanih proizvodov, ki imajo večjo dodano vrednost. Od leta 2007 naprej pokritost narašča, v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) je znašala povprečno 49 %.

Večina vrednostne blagovne menjave (skupna vrednost uvoza in izvoza) s hrano poteka z državami članicami EU. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) se je iz EU–28 uvozilo 91 % celotnega uvoza hrane, medtem ko se je v države EU–28 izvozilo 73 % vrednostnega izvoza hrane. Nekoliko več kot 50 % vrednostnega uvoza in izvoza hrane poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Preden je Slovenija pristopila v EU, je večina blagovne menjave potekala z državami bivše Jugoslavije. S pristopom v EU se je blagovna menjava hrane v precejšni meri preusmerila k državam EU. Pokritost uvoza hrane z izvozom je največja pri blagovni menjavi s Hrvaško; v obdobju pred vstopom Slovenije v EU (2000–2003) je bila v povprečju 175–odstotna, nato pa se je začela po vstopu v EU zmanjševati. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) je pokritost uvoza z izvozom hrane s sosednjimi državami najmanjša pri vrednostni blagovni menjavi z Madžarsko (13 %) in Avstrijo (35 %), večja z Italijo (57 %) in Hrvaško (68 %). V splošnem pa pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami v tem obdobju narašča.

Slovenija je vrednostno neto uvoznica pri večini kmetijskih proizvodov. Vrednostni presežek pri blagovni menjavi je dosežen le pri jajcih, ki pa imajo v skupni vrednosti uvoza in izvoza zelo majhen delež (manj kot 1 %). Vrednostno se je v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) največ uvozilo in izvozilo sladkorja, mesa, žita in sadja. Pokritost uvoza sladkorja z izvozom je bila pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju 61 %. Po vstopu v EU, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji in se je zmanjšal izvoz sladkorja, se je opazno zmanjšala tudi pokritosti, in sicer na 41 %. V obdobju zadnjih nekaj let pokritost pri sladkorju počasi narašča na račun izvoza izdelkov z dodanim sladkorjem in se bliža vrednosti na začetku celotnega opazovanega obdobja (2000–2019). Pokritost uvoza mesa z izvozom je bila največja v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003), v povprečju 107–odstotna. V letih po vstopu v EU, ko so se odprle meje in se je povečal uvoz cenejšega mesa iz tujine, se je ta delež močno zmanjšal (iz 120 % v letu 2003 na 88 % v letu 2004). Od takrat naprej se pokritost uvoza mesa z izvozom giblje med 60 % in 80 %. Pokritost uvoza z izvozom je pri ostalih kmetijskih proizvodih majhna, najmanjša je pri krompirju in zelenjavi, kjer v večini ne presega 20 %. Pokritost uvoza in izvoza z rižem je malenkost višja in se v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) giblje med 26 % in 54 %. V splošnem delež pokritosti pri vseh kmetijskih proizvodih, z izjemo jajc in mesa, v celotnem opazovanem obdobju narašča. Najbolj se je v povprečju povečal delež pokritosti pri žitu in sadju (iz 14 % in 20 % v obdobju pred vstopom v EU na 38 % in 34 % v obdobju zadnjih nekaj let), zmanjšal pa delež pokritosti pri mesu (iz 107 % v obdobju pred vstopom v EU na 74 % v obdobju zadnjih nekaj let).

V nasprotju s Slovenijo pa so ostale države članice Evropske unije (EU–28) v povprečju neto izvoznice z agroživilskimi proizvodi (kmetijski in živilski proizvodi). V daljšem časovnem obdobju (2000–2019) je bila pokritost uvoza agroživilskih proizvodov z izvozom povprečno 98–odstotna, v krajšem časovnem obdobju (2017–2019) pa 101–odstotna. Med posameznimi državami članicami imajo največjo pokritost v povprečju obdobja 2000–2019 na Madžarskem (167 %), Nizozemskem (161 %), Danskem (160 %) in Irskem (152 %). Slovenija se uvršča v spodnjo tretjino držav EU–28 (povprečje obdobja 2000–2019: 58 %). Manjšo pokritost kot Slovenija imajo v povprečju obdobja 2000–2019 še na Švedskem (54 %), Portugalskem (53 %), v Luksemburgu (48 %), Veliki Britaniji (47 %), na Finskem (36 %), Malti (34 %) in na Cipru (29 %).


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« in Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti (Resolucija: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«).
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Indeks pokritosti je izračunan kot razmerje med izvozom in uvozom hrane. Hrana vključuje celoten nabor osnovnih in predelanih proizvodov za žito, sadje, zelenjavo, krompir, sladkor, meso, riž in jajca, katerega osnova so Eurostatovi seznami kod kombinirane nomenklature (KN) carinske tarife zunanje trgovine za prehranske bilance. Pokritost je prikazana v odstotkih (%), kjer indeks pokritosti večji od 100 pomeni, da vrednost izvoza presega vrednost uvoza ter obratno, indeks pokritosti manjši od 100 pomeni, da vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Podatki o strukturi vrednostnega uvoza in izvoza hrane po državah in po kmetijskih proizvodih so prikazani po koledarskih letih za obdobje 2000–2019.

Izvorna baza podatkov
Izvoz in uvoz blaga, SURS, KIS
Datum zajema podatkov
08.09.2020
Podatki za obdobje
2000–2019
Geografska pokritost
Slovenija
Dodatni opis

Podatki o izvozu in uvozu blaga po državah so objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, https://www.stat.si/). Novi končni podatki o zunanji trgovini so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za predhodno leto glede na tekoče poročevalsko leto.
(https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/141/trgovina-in-storitve)

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: omogočena je primerjava uvoza in izvoza v in iz Slovenije po državah in po kmetijskih proizvodih, podatki se v okviru SURS redno osvežujejo.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
               Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
               Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 1
         Točnost: 1
         Časovna primerljivost: 1
         Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Za izračun pokritosti uvoza agroživilskih proizvodov z izvozom posameznih držav članic EU–28 so uporabljeni podatki zunanjetrgovinske statistike, razvrščene po KN carinske tarife zunanje trgovine, od skupine 1 do 24. Pokritost je prikazana v odstotkih (%), kjer indeks pokritosti večji od 100 pomeni, da vrednost izvoza presega vrednost uvoza ter obratno, indeks pokritosti manjši od 100 pomeni, da vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Eurostatova metodologija vključuje podatke KN, od skupine 1 do 24, medtem ko pri izračunu trgovinske bilance za Slovenijo niso uporabljeni isti podatki, ampak le tiste kode KN, ki spadajo pod kmetijske proizvode opredeljene pod definicijo hrana. Zaradi metodoloških razlik pri izračunu, deleža pokritosti med seboj nista neposredno primerljiva.

Izvorna baza podatkov
Trgovinska bilanca (kode: HS 2, 4, 6 in CN8), EUROSTAT
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
12.10.2020
Podatki za obdobje
2000–2019
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU–28, med katere spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.
Dodatni opis

Podatki uvozu in izvozu agroživilskih proizvodov posameznih držav članic EU–28 so dostopni v zbirkah podatkov Eurostat.
Povezava: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru EUROSTAT. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
               Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
               Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
          Relevantnost: 1
          Točnost: 1
          Časovna primerljivost: 1
          Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

 


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER