KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2021 povečale od 4.554 ha na 6.576 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.


Kazalec prikazuje površine zemljišč, pripravljene za namakanje, namakane površine in porabo vode za namakanje v Sloveniji v obdobju 2000-2021 ter delež zemljišč, pripravljenih za namakanje v Evropski uniji (EU) v letih 2000, 2010 in 2016. Izračunan je delež namakanih zemljišč, glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi ter poraba vode na hektar namakanih zemljišč. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski sprejemljivosti namakanja, nakazuje  pa na pritisk na okolje, povezan z namakanjem.


Grafi

Slika KM21-1: Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, in namakane površine v Sloveniji; 2000–2019
Viri: 

SURS, 2022

Prikaži podatke

Zemljišča, pripravljena za namakanje[ha]

- Zemljišča, pripravljena za oroševanje[ha]

- Zemljišča, pripravljena za kapljično namakanje[ha]

Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) skupaj[ha]

Delež KZU, pripravljen za namakanje[%]

Namakana zemljišča[ha]

- Njive in vrtovi[ha]

- Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice[ha]

- Drugo[ha]

Poraba vode za namakanje[1.000 m3]

Poraba vode na ha zemljišč, pripravljenih za namakanje[m3/ha]

2000

4554

508960

0,89

2535

1825

665

45

6569

2591,32

2001

509624

2621

1916

690

15

8384

3198,78

2002

505462

2292

1624

658

10

5257

2293,63

2003

6339

6063

276

509709

1,24

2741

2088

632

21

6383

2328,71

2004

5303

4947

356

490520

1,08

2329

1713

616

0

4553

1954,92

2005

4727

4372

355

508759

0,93

1812

1252

560

0

2309

1274,28

2006

5395

4967

428

490318

1,10

2837

2228

603

6

6344

2236,16

2007

7876

7301

575

498467

1,58

3759

3080

613

66

4440

1181,17

2008

7732

6890

842

492424

1,57

3642

2842

634

166

1728

474,46

2009

7841

5417

2424

468496

1,67

3733

2825

641

267

1955

523,71

2010

7604

5267

2337

482653

1,58

3501

2541

626

334

1608

459,30

2011

8299

5833

2466

458195

1,81

3851

2266

710

875

3147

817,19

2012

5500

5042

458

479653

1,15

2029

676

354

999

2235

1101,53

2013

4772

0

0

478888

1,00

2232

824

550

858

3604

1614,70

2014

5222

0

0

482218

1,08

2324

1036

409

879

1712

736,66

2015

6084

0

0

476862

1,28

3175

1716

514

945

3625

1141,73

2016

5810

0

0

477671

1,22

3133

1735

485

913

3370

1075,65

2017

5997

0

0

481415

1,25

3200

1942

441

817

3898

1218,13

2018

6497

0

0

477296

1,36

3220

2028

430

702

3119

968,63

2019

6673

0

0

479822

1,39

3152

2018

541

560

3247

1030,14

2020

6678

0

0

484063

1,38

3958

2719

577

672

2841

717,79

2021

6576

0

0

479486

1,37

4660

3329

631

700

2782

597,00

Slika KM21-2: Delež površin, pripravljenih za namakanje, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji in v drugih državah članicah EU
Viri: 

Eurostat, 2022

Prikaži podatke

2000 [%]

2010 [%]

2016 [%]

Irska

0

0

0

Luksemburg

0

0

0

Latvija

0,04

0,10

0,03

Litva

0,05

0,20

Estonija

0

0,30

Slovenija

0,50

1,10

1,10

Češka

0,90

1,30

Belgija

2,34

1

1,80

Poljska

2,34

1

1,80

Hrvaška

1,70

1,90

Finska

3,97

3

2,40

Romunija

3,10

2,70

Združeno kraljestvo

0,01

0,60

2,80

Bolgarija

3,10

3

Avstrija

2,81

3,20

3,70

Slovaška

10,43

5,70

3,90

Nemčija

3,80

4

Madžarska

6,76

5

4,90

Švedska

4,45

5,40

5,20

Danska

16,90

16,20

8,30

Francija

8,40

9,70

Portugalska

20,50

14,70

15,10

Španija

13,30

15,10

15,70

Nizozemska

24,57

26

29,10

Grčija

36,87

25,10

29,70

Italija

29,52

29,10

32,60

Malta

27,50

32,90

Ciper

34

34,10


Cilji

Povečanje obsega namakanih kmetijskih zemljišč do leta 2023 z dograditvijo obstoječih in izgradnjo novih, tehnološko sodobnih namakalnih sistemov z racionalnejšo porabo vode, ki ne sme ogrožati vodnih virov. Do konca leta 2023 se predvideva izgradnja 2.815 ha novih namakalnih sistemov.


V razmerah, ko se kmetijstvo vse pogosteje sooča z daljšimi sušnimi obdobji, je z namakanjem v ključnih fazah rasti mogoče učinkovito povečati količino in kakovost pridelkov in s tem prispevati k manjši odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer in k stabilnejšim dohodkom. Hkrati je namakanje povezano z določenimi tveganji za okolje. Poraba vode za namakanje lahko vodi v prekomerno izrabo vodnih virov, večje pa je lahko tudi tveganje za erozijo tal, onesnaženje voda z nitrati in pesticidi, mineralizacijo tal ter za druge negativne posledice na okolje (zmanjšanje biotske raznovrstnosti, izginjanje habitatov, zmanjšanje naravne in krajinske pestrosti). To tveganje je mogoče zmanjšati z uporabo sodobnejših in racionalnejših tehnologij namakanja in obsegom namakanja, ki ne ogroža razpoložljivih vodnih virov, kar so tudi zahteve Vodne direktive EU (2000). Za vse tovrstne posege mora biti, poleg presoje vplivov na okolje ter naravovarstvenega soglasja, izdelana tudi analiza razpoložljivosti vodnega vira in izdano vodno dovoljenje.

V letu 2000 je bilo za namakanje pripravljeno 4.554 ha oziroma 0,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2021 je ta površina znašala 6.576 ha, kar predstavlja 1,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Velika večina kmetijskih zemljišč je pripravljena za oroševanje. Za tovrstni način namakanja je bilo v letu 2012 pripravljeno 91,6 % zemljišč, preostala zemljišča pa so bila pripravljena za kapljično namakanje.

V letu 2021 je bilo namakanih 4.660 hektarjev zemljišč. V strukturi zemljišč, ki so bila namakana vsaj enkrat v letu, prevladujejo njive in vrtovi (v letu 2021 je delež znašal 71 %), sledijo pa trajni nasadi (sadovnjaki, oljčniki in drevesnice) in druga zemljišča; obe kategoriji imata okoli 15 odstotni delež. Najpogosteje namakane kulture so hmelj, zelenjadnice, sadje in koruza.

Poraba vode za namakanje je odvisna predvsem od vremenskih razmer v posameznem letu. Povprečna poraba vode na hektar namakanih zemljišč je v obdobju 2000-2021 znašala 1.343 m3 letno, od največ 3.199 m3 na hektar v letu 2001 do najmanj 459 m3 na hektar v letu 2010. V letih 2000, 2001, 2003 in 2006, ki so bila najbolj sušna, je bilo za namakanje porabljeno med 6 in 8 milijonov m3 vode letno (v povprečju 6.920.000 m3 letno), v preostalih letih pa je bila poraba vode manjša (v povprečju 3.079.000 m3 letno).

V Sloveniji je delež za namakanje pripravljenih zemljišč glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi med nižjimi znotraj držav članic EU. V letu 2016 je bil ta delež nižji kot v Sloveniji (pod 1,0 %) le v petih državah članicah (irska, Luksemburg, Latvija, Litva in Estonija). V letu 2016 so imele največje deleže za namakanje pripravljenih zemljišč na Cipru, Malti in v Italiji (nad 30 %), med srednje in severnoevropskimi državami pa navzgor odstopa Nizozemska (29 %). Med letoma 2010 in 2016 se je delež površin pripravljenih za namakanje najbolj povečal na Malti in v Grčiji (+ 5 odstotnih točk), medtem ko se je na Danskem zmanjšal za skoraj 8 odstotnih točk.


Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Namakanje zemljišč:

Podatke, povezane z namakanjem, zbere Statistični urad RS enkrat letno s statističnim vprašalnikom (vprašalnik VOD-N). Podatke sporočajo upravljavci namakalnih sistemov za vsako hidrografsko območje posebej.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površinah in porabi vode za namakanje so uporabljeni neposredno. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi (zemljišča, pripravljena za namakanje/KZU x 100) ter poraba vode v m3 za namakanje na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Namakanje po vrstah zemljišč, Slovenija, letno

ha

SURS - SiStat:https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px

 

2000−2021

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

20.10.2022

Da

Namakana zemljišča -skupaj

m3

SURS - SiStat:

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px/table/tableViewLayout2/

 

2000−2021

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

20.10.2022

Da

Zemljišča, pripravljena za namakanje, dejansko namakana zemljišča in količina vode porabljene za namakanje, Slovenija, letno

ha,

m3

 

SURS - SiStat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px/table/tableViewLayout2/

 

2003−2021

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

20.10.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 2 (podatki ekonomskih računov za kmetijstvo), 1 (podatki o prebivalstvu)

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo članice izvajajo štirikrat v desetletnem obdobju.

Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), EU–27 kot celoto ter za Združeno kraljestvo, ki je iz EU izstopilo 31. 1. 2020.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Relativni kazalec je izračunan z deljenjem površin, pripravljenih za namakanje s skupno kmetijsko zemljo v uporabi v posamezni državi (površine, pripravljene za namakanje/KZU x 100).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Share of irrigable and irrigated areas in utilised agricultural area (UAA) by NUTS 2 regions

%

Eurostat:

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

 

 

2000–2016

 

Enkrat letno

20.10.2022

Da

 

Izvorna baza podatkov:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1
  • 1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

Vodna direktiva. 2000. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32000L0060&from=SL (27. 10. 2022)