KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2019 povečale od 4.554 ha na 6.673 ha, njihov delež v skupni kmetijski zemlji v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2001 zmanjšala. Leta 2019 je bilo porabljenih 1,030 m3 vode na hektar namakanih površin, kar je dobra četrtina manj (–27%) od dolgoletnega povprečja in več kot tri krat manj kot leta 2001, ko je bilo porabljenih 3,199 m3/ha.


Kazalec prikazuje površine zemljišč, pripravljene za namakanje, namakane površine in porabo vode za namakanje v Sloveniji v obdobju 2000–2019 ter delež zemljišč, pripravljenih za namakanje v Evropski uniji (EU) v letih 2000, 2010 in 2016. Izračunan je delež namakanih zemljišč, glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi ter poraba vode na hektar namakanih zemljišč. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski sprejemljivosti namakanja, kaže pa na pritisk na okolje, povezan z namakanjem.


Grafi

Slika KM21-1: Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, in namakane površine v Sloveniji; 2000–2019
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2011
Datum zajema podatkov: 15.05.2020

Prikaži podatke

ZEMLJIŠČA, PRIPRAVLJENA ZA NAMAKANJE [ha]

- Zemljišča, pripravljena za oroševanje [ha]

- Zemljišča, pripravljena za kapljično namakanje [ha]

Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) skupaj [ha]

Delež KZU, pripravljen za namakanje [%]

NAMAKANA ZEMLJIŠČA [ha]

- Njive in vrtovi [ha]

- Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice [ha]

- Drugo [ha]

Poraba vode za namakanje [1000 m3]

Poraba vode na ha zemljišč, pripravljenih za namakanje [m3/ha]

2000

4554

508960

0,89

2535

1825

665

45

6569

2591,32

2001

509624

2621

1916

690

15

8384

3198,78

2002

505462

2292

1624

658

10

5257

2293,63

2003

6339

6063

276

509709

1,24

2741

2088

632

21

6383

2328,71

2004

5303

4947

356

490520

1,08

2329

1713

616

0

4553

1954,92

2005

4727

4372

355

508759

0,93

1812

1252

560

0

2309

1274,28

2006

5395

4967

428

490318

1,10

2837

2228

603

6

6344

2236,16

2007

7876

7301

575

498467

1,58

3759

3080

613

66

4440

1181,17

2008

7732

6890

842

492424

1,57

3642

2842

634

166

1728

474,46

2009

7841

5417

2424

468496

1,67

3733

2825

641

267

1955

523,71

2010

7604

5267

2337

482653

1,58

3501

2541

626

334

1608

459,30

2011

8299

5833

2466

458195

1,81

3851

2266

710

875

3147

817,19

2012

5500

5042

458

479653

1,15

2029

676

354

999

2235

1101,53

2013

4772

0

0

478888

1,00

2232

824

550

858

3604

1614,70

2014

5222

0

0

482218

1,08

2324

1036

409

879

1712

736,66

2015

6084

0

0

476862

1,28

3175

1716

514

945

3625

1141,73

2016

5810

0

0

477671

1,22

3133

1735

485

913

3370

1075,65

2017

5997

0

0

481415

1,25

3200

1942

441

817

3898

1218,13

2018

6497

0

0

477296

1,36

3220

2028

430

702

3119

968,63

2019

6673

0

0

479822

1,39

3152

2018

541

560

3247

1030,14

Slika KM21-2: Delež površin, pripravljenih za namakanje, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji in v drugih državah članicah EU
Viri: 

Statistični urad RS, 2011; EUROSTAT, 2016
Datum zajema podatkov: 20.04.2020

Opomba: 

Datum zajema podatkov: 20.04.2020

Prikaži podatke

2000 [%]

2010 [%]

2016 [%]

Irska

0

0

0

Luksemburg

0

0

0

Latvija

0,04

0,10

0,03

Litva

0,05

0,20

Estonija

0

0,30

Slovenija

0,50

1,10

1,10

Češka

0,90

1,30

Belgija

2,34

1

1,80

Poljska

2,34

1

1,80

Hrvaška

1,70

1,90

Finska

3,97

3

2,40

Romunija

3,10

2,70

Zdr. kraljestvo

0,01

0,60

2,80

Bolgarija

3,10

3

Avstrija

2,81

3,20

3,70

Slovaška

10,43

5,70

3,90

Nemčija

3,80

4

Madžarska

6,76

5

4,90

Švedska

4,45

5,40

5,20

Danska

16,90

16,20

8,30

Francija

8,40

9,70

Portugalska

20,50

14,70

15,10

Španija

13,30

15,10

15,70

Nizozemska

24,57

26

29,10

Grčija

36,87

25,10

29,70

Italija

29,52

29,10

32,60

Malta

27,50

32,90

Ciper

34

34,10


Cilji

  • Povečanje obsega namakanih kmetijskih zemljišč do leta 2023 z dograditvijo obstoječih in izgradnjo novih, tehnološko sodobnih namakalnih sistemov z racionalnejšo porabo vode, ki ne sme ogrožati vodnih virov. Do konca leta 2023 se predvideva izgradnja 2.815 ha novih namakalnih sistemov.

V razmerah, ko se kmetijstvo vse pogosteje sooča z daljšimi sušnimi obdobji, je z namakanjem v ključnih fazah rasti mogoče učinkovito povečati količino in kakovost pridelkov in s tem prispevati k manjši odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer in k stabilnejšim dohodkom v kmetijstvu. Hkrati pa je namakanje povezano z določenimi tveganji za okolje. Poraba vode za namakanje lahko vodi v prekomerno izrabo vodnih virov, večje pa je lahko tudi tveganje za erozijo tal, onesnaženje voda z nitrati in pesticidi, mineralizacijo tal ter za druge negativne posledice na okolje (zmanjšanje biotske raznovrstnosti, izginjanje habitatov, zmanjšanje naravne in krajinske pestrosti). To tveganje je mogoče zmanjšati z uporabo sodobnejših in racionalnejših tehnologij namakanja in obsegom namakanja, ki ne ogroža razpoložljivih vodnih virov, kar so tudi zahteve Vodne direktive EU. Za vse tovrstne posege mora biti, poleg presoje vplivov na okolje ter naravovarstvenega soglasja, izdelana tudi analiza razpoložljivosti vodnega vira in izdano vodno dovoljenje.

V letu 2000 je bilo za namakanje pripravljeno 4.554 ha oziroma 0,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2019 je ta površina znašala 6.673 ha, kar predstavlja 1,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Velika večina kmetijskih zemljišč je pripravljena za oroševanje. Za tovrstni način namakanja je bilo v letu 2012 pripravljeno 91,6 % zemljišč, preostala zemljišča pa so bila pripravljena za kapljično namakanje.

V letu 2019 je bilo namakanih 3.152 hektarjev zemljišč. V strukturi zemljišč, ki so bila namakana vsaj enkrat v letu, prevladujejo njive in vrtovi (v letu 2019 je delež znašal 64 %), sledijo pa trajni nasadi (sadovnjaki, oljčniki in drevesnice s 17 %). Najpogosteje namakane kulture so hmelj, zelenjadnice, sadje in koruza.

Poraba vode za namakanje je odvisna predvsem od vremenskih razmer v posameznem letu. Povprečna poraba vode na hektar namakanih zemljišč je v obdobju 2000–2019 znašala 1.411 m3 letno, od največ 3.199 m3 na hektar v letu 2001 do najmanj 459 m3 na hektar v letu 2010. V letih 2000, 2001, 2003 in 2006, ki so bila najbolj sušna, je bilo za namakanje porabljeno med 6 in 8 milijonov m3 vode letno (v povprečju 6.920.000 m3 letno), v preostalih letih pa je bila poraba vode manjša (v povprečju 3.042.000 m3 letno). Leta 2019 je bilo porabljenih 1,030 m3 vode na hektar namakanih površin, kar je dobra četrtina manj (–27%) od dolgoletnega povprečja in več kot tri krat manj kot leta 2001, ko je bilo porabljenih 3,199 m3/ha.

V Sloveniji je delež za namakanje pripravljenih zemljišč glede na skupno kmetijsko zemljo v uporabi med najnižjimi znotraj držav članic EU. V letu 2016 je bil ta delež nižji kot v Sloveniji (pod 1,0 %) le v petih državah članicah. V letu 2016 so imele največje deleže za namakanje pripravljenih zemljišč na Cipru, Malti in v Italiji (nad 30 %), med srednje in severnoevropskimi državami pa navzgor odstopa Nizozemska (29 %). Med letoma 2010 in 2016 se je delež površin pripravljenih za namakanje najbolj povečal na Malti in v Grčiji (+ 5 odstotnih točk), medtem ko se je na Danskem zmanjšal za skoraj 8 odstotnih točk.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o površinah in porabi vode za namakanje so uporabljeni neposredno. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi (zemljišča, pripravljena za namakanje/KZU x 100) ter poraba vode za namakanje na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje.

Izvorna baza podatkov
Namakanje, Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT podatkovni portal
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
25.09.2020
Podatki za obdobje
2000–2019
Geografska pokritost
Slovenija
Dodatni opis

Podatki, uporabljeni v kazalcu, so dostopni na: SI-STAT podatkovni portal; področje Okolje, podpodročje Voda, Namakanje.
(https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/99/okolje)

Izvorna baza podatkov
Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov, Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT podatkovni portal.
Skrbnik podatkov

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov
25.09.2020
Podatki za obdobje
200-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Dodatni opis

SI-STAT podatkovni portal; področje Kmetijstvo in ribištvo, podpodročje Rastlinska pridelava, Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov.
(https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px)

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru Statističnega urada RS. V metodoloških pojasnilih je navedeno, da se podatki pridobivajo na terenu z anketnim vprašalnikom Namakalni sistemi (VOD-N). V raziskovanje je zajeto okoli 140 enot.
  •  Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
           Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o namakanju se na SURS zbirajo od leta 1980, medtem ko so na SI-Stat-u dostopni od leta 2000. V letu 2001 se je raziskovanje preimenovalo v sedanji naziv Vprašalnik o namakalnih sistemih (VOD-N). Metodologija se je do leta 2002 večkrat spreminjala. Od leta 2000 do 2002 je bila poskusno vpeljana druga merska enota za spremljanje količine vode za namakanje (l/s), ki ni bila primerljiva s kasneje vpeljano mersko enoto (m3). Leta 2003 je bila izvedena revizija raziskovanja, tako da lahko časovno vrsto podatkov podrobneje spremljamo od tega leta dalje. Revizija raziskovanja je bila izvedena v letu 2011, ko se je ukinila delitev podatkov o namakanju po kulturah na njivi in dodala rubrika »zasneževanje smučišč«. Od leta 2013 naprej objavljajo tudi podatke po statističnih regijah.

               Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  •   Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
            Relevantnost: 2
            Točnost: 2
            Časovna primerljivost: 2
            Prostorska primerljivost: 2
     

 

 

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Na spletni strani Eurostat so navedeni podatki o namakanju kmetijskih zemljišč za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). Podatki se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih, zakonsko določenih rokih, pa se izvajajo vzorčna raziskovanja. V kazalcu prikazujemo podatke popolnih popisov kmetijskih gospodarstev v letih 2000 in 2010 ter zadnji razpoložljiv podatek vzorčnega raziskovanja v letu 2016 Relativni kazalec je izračunan z deljenjem površin, pripravljenih za namakanje s skupno kmetijsko zemljo v uporabi v posamezni državi (površine, pripravljene za namakanje/KZU x 100).

Izvorna baza podatkov
Namakanje kmetijskih zemljišč, Eurostat
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
09.09.2020
Podatki za obdobje
2000, 2010 in 2016
Geografska pokritost
Evropsko unijo (EU) sestavlja 28 članic EU (EU-28): Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno Kraljestvo.
Dodatni opis

Podatki, uporabljeni v kazalcu, so dostopni na: EUROSTAT. Podatki o raziskovanju strukture kmetijskih gospodarstev, Namakanje kmetijskih zemljišč.
(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=aei_ef_ir&lang=en)

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o namakanju, ki jih Statistični urad RS poroča na Eurostat se razlikujejo zaradi drugačnih preračunov in drugačne metodologije. Pri primerjavi podatkov med državami je zato potrebna določena previdnost.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Glede na to, da so podatki o površinah, pripravljenih za namakanje, v obdobju med dvema popolnima popisoma kmetijskih gospodarstev (zadnji leta 2010, naslednji leta 2020) pridobljeni z vzorčno raziskavo, je zanesljivost podatkov odvisna predvsem od reprezentativnosti vzorca.
  • Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU-28) in Eurostat-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 3
         Točnost: 3
         Časovna primerljivost: 3
         Prostorska primerljivost: 3