[VD01] Raba vode
Definicija
Kazalec prikazuje rabo vode po posameznih uporabnikih. Uporabnike vode združujemo v sektorje, ki so določeni glede na način oskrbe z vodo: gospodinjstva, kmetijstvo, industrija in rudarstvo, sektor storitev, energetika, ribištvo in ribogojstvo ter zdraviliški turizem.
Razmerje med letno količino uporabljene vode in dolgoletnim letnim povprečjem razpoložljive vode predstavlja kazalec rabe vodnih virov, ki opisuje, kako celotna potrebna količina vode v državi obremenjuje razpoložljivo količino vode.
Grafi
Statistični urad Republike Slovenije, 2005; Zbirka vodna povračila, takse in koncesije, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005
| 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| skupaj | milijon m3 | 790 | 794 | 788 | 804 | 793 | 792 | 829 | 966 |
Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Jadranskega morja, Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Donave, Ministrstvo za okolje in prostor, 2005
| vodno območje Jadranskega morja | vodno območje Donave | Slovenija | ||
|---|---|---|---|---|
| gospodinjstva | 1000 m3 | 20750.728 | 143432.511 | 164183.239 |
| kmetijstvo | 1000 m3 | 54.306 | 551.783 | 606.089 |
| industrija, rudarstvo | 1000 m3 | 1441.979 | 79606.913 | 81048.892 |
| storitve | 1000 m3 | 4419.516 | 22336.566 | 26756.082 |
| energetika | 1000 m3 | 644.221 | 594486.184 | 595130.405 |
| ribištvo, ribogojstvo | 1000 m3 | np | np | np |
| turizem, zdravstvo | 1000 m3 | 143.573 | 3108.846 | 3252.419 |
| skupaj | 1000 m3 | 27454.323 | 843522.803 | 870977.126 |
podatki za Slovenijo: Banka hidroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005 Statistični urad Republike Slovenije, 2005; Zbirka vodna povračila, takse in koncesije, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005; podatki za Evropo: Water use by sector, Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2004
| Slovenija (2004) | Evropa (2002) | ||
|---|---|---|---|
| energetika | % | 77.4 | 33 |
| javna vodooskrba | % | 10.5 | 18 |
| industrija | % | 11.7 | 11 |
| kmetijstvo | % | 0.5 | 38 |
Operativni program oskrbe s pitno vodo, Ministrstvo za okolje in prostor, 2006
| podzemna voda | izviri podzemne vode | izviri podzemne vode s površinskim dotokom | tekoče vode | umetne bogatitve | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| nacrpana voda | 1000 m3 | 101662 | 66724 | 5677 | 3131 | 1497 |
| nacrpana voda | % | 56.8926246985 | 37.3404368435 | 3.1769926857 | 1.75218673576 | 0.837759036549 |
Cilji
Postavitev instrumentov za določanje ekonomske cene vode za vse vrste rabe do leta 2010.
Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Komentar
Raba vode v Sloveniji v obravnavanem obdobju 1997–2004 kaže na naraščajočo porabo. Največji porabnik vode je energetika s 595 milijoni m3 uporabljene vode v letu 2003. Gospodinjstva (164 milijonov m3) ter industrija in rudarstvo (81 milijonov m3) sta porabila 28 % vse uporabljene vode. Najmanj, 0,6 milijonov m3, je porabilo kmetijstvo. Za vodno območje Donave veljajo podobne razmere kot smo jih navedli za Slovenijo, na vodnem območju Jadranskega morja pa so največji porabniki vode gospodinjstva, sledijo jim storitve in industrija.
Največji delež načrpane vode predstavlja podzemna voda (57 %) in izviri podzemne vode (37 %). Zaradi zmanjševanja razpoložljivih letnih količin vode, neenakomerne razporeditve padavin preko leta in velikih razlik v namočenosti slovenskih pokrajin (obilje na zahodu, pomanjkanje na vzhodu), lahko v prihodnje predvidevamo povečevanje deleža uporabljene vode.
V Sloveniji v sestavi rabe vode močno prevladuje energetski sektor s 77 %. Najmanjši delež odpade na kmetijstvo (0,5 %), za razliko od Evrope, kjer je kmetijstvo največji porabnik vode (38 %).
Po kazalcu rabe vodnih virov se med evropskimi državami Slovenija z 2,55 % (obdobje 1997–2004) uvršča med države z najmanjšo izrabo vodnih virov, manjšo imajo le še države severne Evrope.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Podatki o rabi vode in sestavi rabe vode izhajajo iz dveh virov: iz statističnih evidenc o porabi vode za namakanje v Sloveniji Statističnega urada Republike Slovenije in iz zbirke Vodna povračila, takse in koncesije Agencije Republike Slovenije za okolje. Količine vode za kmetijstvo niso v celoti znane, saj se na nekaterih območjih izkorišča voda za te namene brez dodeljenih vodnih pravic ali koncesij. Zbirka Vodna povračila, takse in koncesije nastaja na podlagi priglasitev osnov za izračun vodnih povračil na podlagi Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02) in Uredbe o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. 41/95, 84/97, 124/00, 110/01) in novele Uredbe o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. 103/02). Zavezanci so komunalna podjetja za oskrbo z vodo, industrijski objekti in naprave, od uveljavitve novele od leta 2003 dalje, pa so zavezani k priglasitvi tudi nekateri drugi uporabniki vode, kar vpliva na spremembo zajema podatkov za zadnja leta. Podatki v zbirki se nanašajo na obdobje od 1997 do 2004.
Podatki o rabi vode po sektorjih izhajajo iz poročil Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Jadranskega morja in Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Donave Ministrstva za okolje in prostor, 2006. Podatki o rabi vode po sektorjih imajo nekaj pomanjkljivosti, saj standardna klasifikacija dejavnosti ne omogoča delitve dejavnosti po sektorjih, kot jih obravnava Vodna direktiva (Water Framework Directive, 2000/60/EC). Tudi sicer so glede rabe vode največje negotovosti v podatkih in različnih metodah njihovega zbiranja (Operativni program oskrbe s pitno vodo, 2006).
Podatkih o načrpanih količinah vode v javnem vodovodnem sistemu so povzeti iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo Ministrstva za okolje in prostor, 2006.
Dolgoletna povprečna količina razpoložljive vode (Q; v m3/s) v Sloveniji, uporabljena za izračun kazalca rabe vodnih virov, znaša 32.147 milijonov m3 na leto (izračunana za obdobje 1961–2000). Določena je kot srednja vrednost letnih količin Q = O + I , pri čemer je:
- O (odtok) je povprečna letna količina vode, ki odteče iz države
- I (izguba) je povprečna letna količina vode, ki v letnem ciklu ne odteče iz države, ali se ne vrne v vodni krog na mesto odvzema in v odtoku O ni upoštevana
Tako določena povprečna letna količina razpoložljive vode (Q) je zaradi zanemarljivih izgub primerljiva z razpoložljivo količino vode, ki jo določimo po bilančni metodi (Q = P (padavine) – E (evapotranspiracija) + D (dotok v državo)).
Podatki o dolgoletni povprečni količini razpoložljive vode izhajajo iz državnega monitoringa za meritve, opazovanje in določanje temeljnih hidroloških parametrov, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje.
Podatki za Evropo
Podatki za Evropo obsegajo naslednje države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo.
Vir podatkov je Water Exploitation, Indicator fact sheet, European Environment Agency, 2002. Izvorni podatki, ki so bili uporabljeni v podatkovnem listu kazalca, so povzeti po Eurostatovi zbirki New Cronos Database (Eurostat-OECD JQ 2002). Zbrani so bili s pomočjo vprašalnikov t. i. Joint Questionnaires (JQ 2002), ki jih Eurostat in OECD posredujeta državnim statističnim uradom vsaki dve leti.