KAZALCI OKOLJA

Kazalec prikazuje rabo vode po posameznih uporabnikih. Uporabnike vode združujemo v sektorje, ki so določeni glede na način oskrbe z vodo: gospodinjstva, kmetijstvo, industrija in rudarstvo, sektor storitev, energetika, ribištvo in ribogojstvo ter zdraviliški turizem.

Razmerje med letno količino uporabljene vode in dolgoletnim letnim povprečjem razpoložljive vode predstavlja kazalec rabe vodnih virov, ki opisuje, kako celotna potrebna količina vode v državi obremenjuje razpoložljivo količino vode.


Grafi

Slika VD01-1: Raba vode
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2005; Zbirka vodna povračila, takse in koncesije, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005

Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
skupaj milijon m3 790 794 788 804 793 792 829 966
Slika VD01-2: Raba vode po sektorjih leta 2003
Viri:

Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Jadranskega morja, Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Donave, Ministrstvo za okolje in prostor, 2005

Prikaži podatke
vodno območje Jadranskega morja vodno območje Donave Slovenija
gospodinjstva 1000 m3 20750.728 143432.511 164183.239
kmetijstvo 1000 m3 54.306 551.783 606.089
industrija, rudarstvo 1000 m3 1441.979 79606.913 81048.892
storitve 1000 m3 4419.516 22336.566 26756.082
energetika 1000 m3 644.221 594486.184 595130.405
ribištvo, ribogojstvo 1000 m3 np np np
turizem, zdravstvo 1000 m3 143.573 3108.846 3252.419
skupaj 1000 m3 27454.323 843522.803 870977.126
Slika VD01-3: Sestava rabe vode po dejavnostih v Sloveniji leta 2004 in Evropi leta 2002
Viri:

podatki za Slovenijo: Banka hidroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005 Statistični urad Republike Slovenije, 2005; Zbirka vodna povračila, takse in koncesije, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005; podatki za Evropo: Water use by sector, Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2004

Prikaži podatke
Slovenija (2004) Evropa (2002)
energetika % 77.4 33
javna vodooskrba % 10.5 18
industrija % 11.7 11
kmetijstvo % 0.5 38
Slika VD01-4: Delež načrpanih količin vode v javnem vodovodnem sistemu glede na vodni vir leta 2003
Viri:

Operativni program oskrbe s pitno vodo, Ministrstvo za okolje in prostor, 2006

Prikaži podatke
podzemna voda izviri podzemne vode izviri podzemne vode s površinskim dotokom tekoče vode umetne bogatitve
nacrpana voda 1000 m3 101662 66724 5677 3131 1497
nacrpana voda % 56.8926246985 37.3404368435 3.1769926857 1.75218673576 0.837759036549

Cilji

Postavitev instrumentov za določanje ekonomske cene vode za vse vrste rabe do leta 2010.

Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.


Raba vode v Sloveniji v obravnavanem obdobju 1997–2004 kaže na naraščajočo porabo. Največji porabnik vode je energetika s 595 milijoni m3 uporabljene vode v letu 2003. Gospodinjstva (164 milijonov m3) ter industrija in rudarstvo (81 milijonov m3) sta porabila 28 % vse uporabljene vode. Najmanj, 0,6 milijonov m3, je porabilo kmetijstvo. Za vodno območje Donave veljajo podobne razmere kot smo jih navedli za Slovenijo, na vodnem območju Jadranskega morja pa so največji porabniki vode gospodinjstva, sledijo jim storitve in industrija.

Največji delež načrpane vode predstavlja podzemna voda (57 %) in izviri podzemne vode (37 %). Zaradi zmanjševanja razpoložljivih letnih količin vode, neenakomerne razporeditve padavin preko leta in velikih razlik v namočenosti slovenskih pokrajin (obilje na zahodu, pomanjkanje na vzhodu), lahko v prihodnje predvidevamo povečevanje deleža uporabljene vode.
V Sloveniji v sestavi rabe vode močno prevladuje energetski sektor s 77 %. Najmanjši delež odpade na kmetijstvo (0,5 %), za razliko od Evrope, kjer je kmetijstvo največji porabnik vode (38 %).

Po kazalcu rabe vodnih virov se med evropskimi državami Slovenija z 2,55 % (obdobje 1997–2004) uvršča med države z najmanjšo izrabo vodnih virov, manjšo imajo le še države severne Evrope.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Podatki o rabi vode in sestavi rabe vode izhajajo iz dveh virov: iz statističnih evidenc o porabi vode za namakanje v Sloveniji Statističnega urada Republike Slovenije in iz zbirke Vodna povračila, takse in koncesije Agencije Republike Slovenije za okolje. Količine vode za kmetijstvo niso v celoti znane, saj se na nekaterih območjih izkorišča voda za te namene brez dodeljenih vodnih pravic ali koncesij. Zbirka Vodna povračila, takse in koncesije nastaja na podlagi priglasitev osnov za izračun vodnih povračil na podlagi Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02) in Uredbe o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. 41/95, 84/97, 124/00, 110/01) in novele Uredbe o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. 103/02). Zavezanci so komunalna podjetja za oskrbo z vodo, industrijski objekti in naprave, od uveljavitve novele od leta 2003 dalje, pa so zavezani k priglasitvi tudi nekateri drugi uporabniki vode, kar vpliva na spremembo zajema podatkov za zadnja leta. Podatki v zbirki se nanašajo na obdobje od 1997 do 2004.

Podatki o rabi vode po sektorjih izhajajo iz poročil Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Jadranskega morja in Izvajanje vodne direktive na Vodnem območju Donave Ministrstva za okolje in prostor, 2006. Podatki o rabi vode po sektorjih imajo nekaj pomanjkljivosti, saj standardna klasifikacija dejavnosti ne omogoča delitve dejavnosti po sektorjih, kot jih obravnava Vodna direktiva (Water Framework Directive, 2000/60/EC). Tudi sicer so glede rabe vode največje negotovosti v podatkih in različnih metodah njihovega zbiranja (Operativni program oskrbe s pitno vodo, 2006).

Podatkih o načrpanih količinah vode v javnem vodovodnem sistemu so povzeti iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo Ministrstva za okolje in prostor, 2006.

Dolgoletna povprečna količina razpoložljive vode (Q; v m3/s) v Sloveniji, uporabljena za izračun kazalca rabe vodnih virov, znaša 32.147 milijonov m3 na leto (izračunana za obdobje 1961–2000). Določena je kot srednja vrednost letnih količin Q = O + I , pri čemer je:
- O (odtok) je povprečna letna količina vode, ki odteče iz države
- I (izguba) je povprečna letna količina vode, ki v letnem ciklu ne odteče iz države, ali se ne vrne v vodni krog na mesto odvzema in v odtoku O ni upoštevana

Tako določena povprečna letna količina razpoložljive vode (Q) je zaradi zanemarljivih izgub primerljiva z razpoložljivo količino vode, ki jo določimo po bilančni metodi (Q = P (padavine) – E (evapotranspiracija) + D (dotok v državo)).

Podatki o dolgoletni povprečni količini razpoložljive vode izhajajo iz državnega monitoringa za meritve, opazovanje in določanje temeljnih hidroloških parametrov, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Podatki za Evropo

Podatki za Evropo obsegajo naslednje države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo.

Vir podatkov je Water Exploitation, Indicator fact sheet, European Environment Agency, 2002. Izvorni podatki, ki so bili uporabljeni v podatkovnem listu kazalca, so povzeti po Eurostatovi zbirki New Cronos Database (Eurostat-OECD JQ 2002). Zbrani so bili s pomočjo vprašalnikov t. i. Joint Questionnaires (JQ 2002), ki jih Eurostat in OECD posredujeta državnim statističnim uradom vsaki dve leti.