[VD01] Indeks izkoriščanja vode
Ključno sporočilo
Izkoriščene je okoli tri odstotke razpoložljive vode.
Izkoriščanje vode v Sloveniji ima na letni ravni še razmeroma majhen delež, z veliko verjetnostjo pa lahko rečemo, da imajo sezonsko v sušnem delu leta posamezne pokrajine v Sloveniji vsakoletni vodni stres.
Definicija
Indeks izkoriščanja vode je kazalec rabe vode, ki kaže
razmerje med izkoriščeno vodo v primerjavi s količino
vode, ki je na voljo v dolgoletnem povprečju (osnovni
indeks izkoriščanja vode) oziroma v primerjavi s količino
vode, razpoložljivo v posameznem letu (letni indeks izkoriščanja
vode).
Grafi
Slovenia - WISE SoE Water Quantity, Agencija Republike Slovenije za okolje in Statistični urad Republike Slovenije, 2013
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| letni indeks izkoriščanja vode | % | 3.3 | 4.4 | 3 | 3.2 | 3.4 | 4 | 4 | 3.2 | 2.9 | 3.9 |
| osnovni indeks izkoriščanja vode | % | 2.8 | 2.6 | 3.1 | 2.9 | 2.8 | 2.9 | 3.8 | 3.5 | 3.3 | 2.8 |
Komentar
Glede na delež izkoriščene vode se Slovenija uvršča
med države brez vodnega stresa. V zadnjih desetih
obravnavanih letih indeks izkoriščanja vode (angleško:
Water Exploitation Index - WEI) kaže na rahlo zviševanje,
večinoma pa se vrednosti gibljejo okoli treh odstotkov
razpoložljivega odtoka vode. Izstopajo sušnata leta 2003,
2007, 2008 in 2011.
Vodni stres se pojavi, ko povpraševanje
po vodi presega razpoložljivo količino vode v določenem
obdobju ali ko slaba kakovost omejuje njeno rabo. Vodni
stres povzroča slabšanje vodnih virov v smislu količine
(npr. izsušitev vodotokov, nižanje gladine podtalnice ipd.)
in kakovosti (npr. evtrofikacija, organsko onesnaženje).
Opozorilna vrednost, ki kaže na možnost na vodnega stresa
na določenem območju, je pri okoli 20 %, hud stres pa
se pojavlja pri preseganjih 40 % in kaže na netrajnostno
rabo vode.
Indeks izkoriščanja vode je izračunan za območje države
kot celote in pomembno je upoštevati, da so v Sloveniji
razlike v prostorski in časovni razpoložljivosti in razporeditvi
vode velike.
Največji delež vode v Sloveniji je uporabljen za hidroenergetsko
rabo, kjer vodo praviloma po določeni razdalji
vračajo v vodotok. Večje hidroelektrarne so večinoma pretočne
(hidroelektrarne na Savi, Dravi, Soči). Relativno pomemben
vpliv na količino vode v strugi imajo lahko male
hidroelektrarne na manjših vodotokih, saj delež zadržane
količine vode obsega večji delež pretoka. Po zadnjih razpoložljivih
podatkih je znašala količina vode, izkoriščene za
pridobivanje energije, skoraj 75 milijard kubičnih metrov
na leto.
V primerjavi z drugimi državami porabimo
v Sloveniji relativno malo razpoložljive vode. Največjo vrednost
WEI ima Ciper, kjer izkoristijo prek 60 % vode, več kot
20 % pa je izkoristijo tudi v Belgiji, Španiji, Italiji in na Malti.
Praviloma največ vode porabijo v sredozemskih in gosto
poseljenih državah, najmanjši delež pa v Skandinaviji.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage:
Vir podatkov:
Statistični Urad Republike Slovenije – podatki o rabi vode
Agencija RS za okolje – podatki o vodni bilanci
Podatki objavljeni v poročilu: Slovenia - WISE SoE Water Quantity, Agencija Republike Slovenije za okolje in Statistični urad Republike Slovenije, 2013
Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Peter Frantar
Datum zajema podatkov za kazalec:
februar 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki se zbirajo na letnem nivoju po metodologiji statističnih vprašalnikov na SURS-u, analize vodnobilančnih elementov se izdelujejo na Agenciji za
okolje za tekoče leto.
Metodologija obdelave podatkov:
Opravljeni so osnovni računi indeksa – delež količine izkoriščane vode v primerjavi z razpoložljivo količino vode.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: podatki so samo za celotno območje Slovenije na letnem nivoju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): *
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):*
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2