KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Promet, posebno cestni, vse manj onesnažuje zrak zaradi vse ostrejših emisijskih standardov za različna prevozna sredstva. Kljub temu kakovost zraka v mestih ne dosega mejnih vrednosti, ki jih določajo evropski predpisi, zato še zmeraj predstavlja nezanemarljivo nevarnost za zdravje prebivalcev. Vzrok tega je predvsem cestni promet in njegov prispevek k onesnaženju, zlasti z dušikovim dioksidom (NO2), delci (PM10) in ozonom (O3). Razlog za neuspeh tehnoloških ukrepov je hitra rast cestnega prometa, ki izničuje koristi zmanjševanja emisij s tehnološkimi izboljšavami in kakovostnejšim gorivom.


Kazalec prikazuje vpliv prometa na koncentracije glavnih onesnaževal (NO2, PM10, SO2 in O3) v zraku, česar izračun temelji na primerjavi podatkov z merilnih postaj, ki so pod neposrednim (prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve ozadja) obremenitev iz prometa.


Grafi

Slika PR07-1: Povprečne in maksimalne povprečne koncentracije NO2 za prometne postaje in ozadje v Sloveniji
Viri:

ARSO, 2005 MOL in ZZV Celje

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
povprečje - prometna postaja µg/m3 45 44 37 36.7 38.3 37 41.7 38.7
maksimum - prometna postaja µg/m3 48 49 39 43 47 46 53 42
povprečje - ozadje µg/m3 43.5 45.5 42 36.5 36 36 32.5 38.5 34 31
maksimum - ozadje µg/m3 53 50 44 38 39 36 42 49 38 36
2002 2003 2004 2005
povprečje - prometna postaja µg/m3 36 37.5 38 49.5
maksimum - prometna postaja µg/m3 50 59 59 59
povprečje - ozadje µg/m3 24 25 22.3
maksimum - ozadje µg/m3 31 32 29
Slika PR07-2: Povprečne in maksimalne povprečne koncentracije PM10 za prometne postaje in ozadje v Sloveniji
Viri:

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005

Prikaži podatke
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
povprečje - prometna postaja µg/m3 57 68 70 54 43 48 38 44.5 50.3
maksimum - prometna postaja µg/m3 57 68 70 54 45 49 39 50 58
povprečje - ozadje µg/m3 37 36 33.5 33 42.3 45.3
maksimum - ozadje µg/m3 41 36 36 35 46 53
2004 2005
povprečje - prometna postaja µg/m3 42.8 45
maksimum - prometna postaja µg/m3 46 45
povprečje - ozadje µg/m3 38.3
maksimum - ozadje µg/m3 41
Slika PR07-3: Povprečne in maksimalne povprečne koncentracije O3 za prometne postaje in ozadje v Sloveniji
Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
povprečje - prometna postaja µg/m3 36 39 35 36 33 37 44.3 33.7
maksimum - prometna postaja µg/m3 131 151 131 170 140 154 176 148.7
povprečje - ozadje µg/m3 57.5 59.8 57.5 60.8 60.3 52.7 54.3 52.3
maksimum - ozadje µg/m3 222.8 179.8 166 191.8 188.3 167.4 203.7 183.9
Slika PR07-4: Povprečne in maksimalne povprečne koncentracije SO2 za prometne postaje in ozadje v Sloveniji
Prikaži podatke
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
povprečje - prometna postaja µg/m3 23 18 13 9 13.3 15.3 12.3
maksimum - prometna postaja µg/m3 206 161 72 37 559.3 507 583.3
povprečje - ozadje µg/m3 37.5 25.5 13.5 11.5 10.4 8.2 9
maksimum - ozadje µg/m3 1181 779.5 281.5 1103.5 534.2 302.6 491.6

Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja opredeljuje kot cilj zmanjšanje onesnaženosti zraka iz razpršenih virov, predvsem cestnega prometa. Predvideva doseganje mejnih oziroma ciljnih vrednosti, ki so usklajene z določbami direktiv EU, in sicer po območjih za:

  • NOx do leta 2010,
  • SO2 in PM10 do leta 2005,
  • NO2 in Pb do leta 2010,
  • CO do leta 2005,
  • benzen in O3 do leta 2010 (ReNPVO, 2006).

  • Kljub precejšnjemu zmanjšanju izpustov v prometu je kakovost zraka velik okoljski in zdravstveni problem predvsem v mestih. Meritve kažejo, da se mnogim evropskim mestom ne uspe približati ciljnim vrednostim, ki jih je opredelila EU glede kakovosti zraka. Problem je predvsem NO2, saj so predpisi o kakovosti goriva oziroma vsebnosti žvepla vplivali na zmanjšanje SO2. Poleg NO2 je promet praviloma glavni, čeprav ne edini vir emisij delcev (PM10) v mestih, prispeva pa tudi k pogostim obdobjem s preseženimi opozorilnimi vrednostmi O3. Ima pomembno vlogo pri neposrednem izpostavljanju ljudi onesnaženju, najpogosteje iz cestnega prometa.

    Nevarnost onesnaženosti zraka za človekovo zdravje je že dolgo znana, vrstijo pa se nova spoznanja in dokazi. Kratkotrajna izpostavljenost NO2 je povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečano dovzetnostjo dihalnih poti in odzivnostjo na naravne alergene. Dolgotrajna izpostavljenost pa je povezana s povečano nevarnostjo za vnetje dihalnih poti pri otrocih. NOx imajo veliko vlogo tudi pri vrsti perečih okoljskih problemov, kakršni so zakisovanje, evtrofikacija, fotokemični smog in tvorba troposferskega ozona. Nekajdnevna izpostavljenost visokim koncentracijam O3 lahko škodi zdravju, še posebno kot vnetje dihal in zmanjšanje pljučne funkcije. Dolgotrajna izpostavljenost zmernim koncentracijam O3 pa lahko povzroči zmanjšanje pljučne funkcije pri manjših otrocih.

    SO2 je neposredno strupen za ljudi, škodi pa predvsem dihalnim funkcijam. Posredno vpliva na zdravje s pretvorbo v sulfate v obliki majhnih delcev. Ti so povezani s številnimi dihalnimi težavami. Vse več je dokazov, da so drobni delci nevarnejši od večjih. Ocenjujejo, da je onesnaženost zraka z delci vzrok za 350 000 prezgodnjih smrti na leto v Evropi (EEA, 2005).

    Zakonodaja EU določa mejne vrednosti onesnaženosti zraka za posamezna onesnaževala, da bi se zavarovalo zdravje ljudi in zaščitilo okolje. Mejna vrednost za delce (PM10), ki velja od 2005, določa letno povprečno vrednost (40 μg/m3) in povprečje 24 ur (50 μg/m3), ki ne sme biti prekoračeno več kakor 35 dni na leto. Leta 2010 bo za NO2 začela veljati mejna vrednost 40 μg/m3. Povprečne letne koncentracije delcev in NO2 v večini mest EU presegajo dovoljene vrednosti, projekcije za 2010 pa kažejo, da se razmere ne bodo izboljšale. Pomemben vzrok teh težav je vse večji delež avtomobilov z dieselskim motorjem.

    Tudi v Sloveniji kakovost zraka ne dosega povsod standardov, ki jih predpisuje zakonodaja. Ocena onesnaženosti zraka, ki je bila narejena na podlagi spremljanja stanja njegove kakovosti, podatkov o emisijah in izračunov koncentracij z disperzijskimi modeli, je pokazala, da na izpostavljenih območjih, predvsem ob najbolj obremenjenih cestah, letne mejne vrednosti presegajo koncentracije NO2 in delcev. Tudi koncentracije O3 povsod po Sloveniji občasno presegajo opozorilne vrednosti. Najvišje so na Primorskem, kjer največji delež prispeva prenos ozona in njegovih predhodnikov iz Padske nižine. Ob jugozahodnem vetru se oblak ozona širi tudi v notranjost države. Koncentracije drugih snovi ne presegajo mejnih vrednosti (ARSO, 2003).


    Metodologija

    Seznam uporabljenih virov

  • ARSO, 2003: Predhodna ocena onesnaženosti zraka z SO2, NO2, delci, svincem, CO in benzenom v Sloveniji. Poročilo projekta. MOP – Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
  • ARSO, 2005: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), MOP – Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
  • EC, 2005: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, 2005/0183.
  • EEA, 2005: TERM 2005 04 EEA32 – Transport Contribution to Air Quality. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
  • ReNPVO, 2006: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, št. 2/2006. Ljubljana.
  • Vlada RS, 2005: Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka, 15. 9. 2005