[KM06] Varovana območja narave in kmetijstvo
Ključno sporočilo
Kmetijska zemlja je leta 2011 pokrivala 19,6 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 24,9 % vse kmetijske zemlje. Kmetijstvo je v preteklosti v Sloveniji omogočilo veliko pestrost vrst in habitatov ter odločilno oblikovalo kulturno krajino. Oblikovanje varovanih območij je le prvi korak k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, dejansko pa bomo te habitate ohranili le, če bodo imeli kmetje za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes.
Definicija
Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave, to so parki, rezervati in naravni spomeniki. Prikazana je vrsta rabe zemljišč v varovanih območjih. Vloga kmetijstva pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je prikazana z deležem kmetijskih zemljišč v skupni površini varovanih območij. Kazalec torej prikazuje način rabe tal na varovanih območjih, ne zagotavlja pa neposredne informacije o doseganju ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov na teh območjih.
Grafi
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011; Raba zemljišč - MKGP, 2011; Obdelava podatkov KIS, 2011.
| Kmetijska zemlja | Zemljišča v zaraščanju | Gozd | Pozidana in sorodna zemljišča | Različna odprta zemljišča | Vode | Drugo | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2011 | ha | 151731 | 10291 | 547414 | 15055 | 27900 | 6664 | 14665 |
| 2011 | % | 19.6 | 1.3 | 70.8 | 2 | 3.6 | 0.9 | 1.9 |
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011, Raba zemljišč - MKGP, 2011; Obdelava podatkov KIS, 2011.
| Zavarovana območja | Natura 2000 | Vsa varovana območja | ||
|---|---|---|---|---|
| Površina kmetijske zemlje na varovanih območjih | ha | 67720 | 135778 | 151731 |
| Delež varovane kmetijske zemlje od skupne kmetijske zemlje v Sloveniji | % | 11.1 | 22.3 | 24.9 |
Cilji
Pri zavarovanju biotske raznovrstnosti ima ključno vlogo Direktiva o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS), ki določa Evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Eden pomembnejših ciljev direktive je vzdrževati ugodno stanje kmetijskih habitatov. Z drugimi besedami na območjih Nature 2000 ohraniti tradicionalni in/ali sonaravni način kmetovanja, ter s tem zagotoviti ohranitev rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Zaradi različnih naravnih danosti in ohranjenosti narave pušča definicija ciljev članicam EU pri njeni interpretaciji precej svobode.
Komentar
Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave (narodni park, regijski park, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik). Velik delež varovanih območij izhaja iz razmeroma neugodnih razmer za kmetijstvo, pestre naravne značilnosti Slovenije in okolju dokaj prijazne rabe prostora, ki se kaže v veliki gozdnatosti, mozaični razporejenosti kmetijskih habitatov in velikem deležu travinja v strukturi kmetijske zemlje.
V letu 2011 je bilo v varovanih območjih 151.731 ha kmetijskih zemljišč, kar je podobno kot leta 2008. Delež kmetijskih zemljišč v državi, ki so vključene v različne oblike varovanja je 24,9 %. Kmetijska zemljišča so leta 2011 pokrivala 19,6 % varovanih območij narave, pretežni del varovanih območij je pokrival gozd (70,7 %). V Direktivi o habitatih imajo pomembno vlogo polnaravni habitati. To so kmetijski habitati, ki so nastali v prejšnjih stoletjih v okviru tako imenovane tradicionalne kmetijske pridelave oz. vplivov kmetijske rabe v prostoru. Ta je omogočila nastanek in obstoj pol-naravnih rastlinskih in posledično tudi živalskih združb in s tem prispevala k večji biološki pestrosti. Kot primer lahko navedemo suhe kraške ravnike, kjer redna košnja enkrat letno preprečuje zaraščanje ter omogoča obstoj biološko pestre travniške združbe. Obstoj teh habitatov v zadnjem času poleg zaraščanje ogroža tudi urbanizacija. Tradicionalni oz. sonaravni načini kmetovanja so torej pogoj za ohranitev teh travnikov.
V Sloveniji polnaravni habitati, ki se prepletajo z ostalimi obdelovalnimi zemljišči, v veliki meri ustvarjajo neponovljivo kulturno krajino. Ker za Slovenijo še ni izdelana karta habitatnih tipov in ker gre za zelo pomemben (osnovni) podkazalec, bi bilo potrebno narediti celovit pregled in kartiranje oz. prostorsko opredelitev kmetijskih habitatov posebnega pomena. Pristop pri opredelitvi in vrednotenju mora biti interdisciplinaren (agronomi, biologi, gozdarji, živinorejci).
Metodologija
Podatki za Slovenijo
1.Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca je bil uporabljen, Register zavarovanih območij (Spletni geoportal 27.10.2011), Agencija RS za okolje, 2011 Register območij Natura 2000 (Spletni geoportal 27.10.2011), Agencija RS za okolje, 2011 in baza podatkov Raba zemljišč (Spletni geoportal, presečni dan 04.10.2011), MKGP, 2011
2. Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, MKGP
3. Datum zajema podatkov za kazalec: od 2008 do 2011
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki obnavljajo na različnih časovnih ravneh
5. Metodologija obdelave podatkov: Podatki rabe tal na presečni datum 4.10.2011 so bili pridobljeni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP), podatki Zavarovanih območij in Nature 2000 pa na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO). Pridobljene digitalne prostorske podatke smo ustrezno obdelali in strukturirali. Zaradi topoloških napak in številčnosti vektorskih elementov v uradnem sloju rabe tal, smo se odločili za rastrski način obdelave podatkov.
Geoinformacijska obdelava je bila narejena s pomočjo programskega paketa ESRI ArcInfo. Vse podatke smo rasterizirali na velikost celice 12,5 m z enotnim koordinatnim izhodiščem. Z logičnim prekrivanjem kart smo izvedli nove rastrske sloje (v ESRI grid formatu) iz katerih smo pridobili prostorsko in atributno informacijo površin. Podatke smo statistično obdelali in povzeli površine posameznih rab zemljišč.
6. Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec ne obravnava kmetijskih habitatov posebnega pomena, ki v Sloveniji še niso ovrednoteni in predstavljajo najpomembnejši podkazalec, ki bi bi primerljiv z EU.
- Zanesljivost kazalca: Prikazan kazalec je zanesljiv
Literatura:
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013,
Area under nature potection, IRENA Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2005