Kazalec površina energetsko saniranih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpustov CO₂, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.

Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju dodeljena leta 2010 iz Kohezijskega sklada, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.

Leta 2020 je bilo energetsko prenovljenih 127.000 m² površin stavb javnega sektorja, kar je skoraj tretjino manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015; vrednost iz leta 2020 tako predstavlja samo slabih 28 % vrednosti iz leta 2013, ko je bilo energetsko prenovljene največ površine. Zmanjšanje v letu 2020 je predvsem posledica manjšega števila projektov energetske prenove, izvedenih v okviru OP EKP, obenem pa Eko sklad v okviru svojih pozivov ne spodbuja več prenove javnih stavb kot celovitega ukrepa, ampak namenja nepovratna sredstva gradnji skoraj ničenergijskih javnih stavb. Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2020 znašala 1,84 milijona m² površin, kar presega letni cilj za 3 %. Cilj za leto 2020 je bil tako dosežen.

Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO₂ in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m² sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh, kar je bilo očitno premalo, da bi lahko dosegali zastavljene cilje na področju zmanjševanja rabe energije in izpustov CO₂. Pri projektih, izvedenih v okviru OP EKP v obdobju 2017–2019^*6, zaenkrat kaže, da bo prihranek energije znašal 78 kWh/m². Pri teh projektih se zato razklop med dejansko doseženimi prihranki energije in izpustov CO₂ in ciljnimi vrednostmi še nekoliko povečuje^*7. Za zmanjšanje tega razklopa bi bilo treba energetsko prenovo stavb bolj usmerjati v celovite prenove, sčasoma pa vedno bolj tudi v prenove v skoraj ničenergijskem standardu.

V okviru projektov, podprtih s kohezijskimi sredstvi v okviru OP EKP, je bilo po prvih podatkih do konca leta 2021 prenovljenih skoraj 710.000 m² površine ali 62 % cilja do leta 2023. To pomeni, da bo treba v letih 2022 in 2023 za doseganje cilja vsako leto prenoviti še dobrih 217.000 m² površin javnih stavb. Po podatkih iz marca 2022, bo v letih 2022 in 2023 prenovljenih še 306.000 m² površin oz. 70 % potrebne vrednosti za doseganje cilja, to na kumulativni ravni pomeni 89 % ciljne vrednosti do leta 2023, vendar pa ta številka še ni dokončna, saj so upoštevani samo projekti, ki so jim bila nepovratna sredstva v okviru razpisov in povabil dodeljena do konca decembra 2021. Sofinanciranje izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER), se je izkazalo kot uspešno, saj se je zanimanje za kohezijska sredstva v letu 2021 povečalo. Na odpiranja do konca leta 2021 je bilo tako prijavljenih 38 projektov, od tega 2 v ožjem javnem sektorju, 13 v širšem javnem sektorju in preostalih 23 v občinah.

Opombi:

^*6   Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.

^*7   Iz diagramov kazalca PO08 – Zmanjšanje izpustov CO₂ z ukrepi v javnem sektorju omenjeno povečanje razklopa ni direktno vidno, saj so vanj vključeni tudi drugi ukrepi URE in izrabe OVE, izvedeni v javnem sektorju, ne samo energetska prenova javnih stavb.