[PR01] Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa
Ključno sporočilo
V Sloveniji je obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih naraščal, predvsem na račun najbolj netrajnostnih načinov - avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi zelo upadel, še posebej z avtobusnimi prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo.
Definicija
Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2014. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2013.
Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz).
Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-28, ki kaže na morebitne povezave med rastjo prometa in gospodarsko rastjo. Z okoljskega vidika je namreč zaželjen razklop med tema dvema parametroma s ciljem, da rast prometa, ki obremenjuje okolje, ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva. Podatki za Slovenijo in države EU-28 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 100) za obdobje 2003-2013.
Grafi
Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013 ter SI-STAT podatkovni portal, 2015 (Zajem podatkov: november, 2015)
Opomba: * Podatki po 2010 niso več dostopni, * *ocena iz European Commission, Statistical pocketbook 2015, Performance of passenger transport (pkm), 2015.
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | potniški km (mio) | 13320 | 12606 | 13386 | 13979 | 15178 | 16338 | 17794 | 19010 | 18980 | 20074 |
| mestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 6508 | 5554 | 4170 | 3894 | 4053 | 4113 | 4301 | 4379 | 3876 | 4138 |
| cestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 6444 | 4282 | 3377 | 2751 | 2595 | 2507 | 2348 | 2195 | 2098 | 1940 |
| železniški notranji potniški prevoz | potniški km (mio) | 1166 | 656 | 404 | 453 | 475 | 490 | 510 | 511 | 520 | 523 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | potniški km (mio) | 20325 | 20801 | 21287 | 21331 | 22042 | 22509 | 23018 | 24355 | 24878 | 25775 |
| mestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 3502 | 3393 | 3339 | 3446 | 3218 | 3061 | 3062 | 3235 | 3146 | 3196 |
| cestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 1581 | 1470 | 1143 | 1065 | 1000 | 862 | 850 | 817 | 815 | 777 |
| železniški notranji potniški prevoz | potniški km (mio) | 593 | 594 | 622 | 650 | 648 | 666 | 675 | 690 | 713 | 718 |
| 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||||||||
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | potniški km (mio) | 25636 | 25487 | 25302 | 25168 | ||||||
| mestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 3183 | 3244 | 3237 | 3322 | ||||||
| cestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 733 | 702 | * | |||||||
| železniški notranji potniški prevoz | potniški km (mio) | 680 | 641 | 614 | 636 |
Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, Statopis 2014, ter SI-STAT podatkovni portal,
2015, (Zajem podatkov: oktober, 2015)
Opomba: *Podatki po 2010 niso več dostopni
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 167665 | 188465 | 168542 | 159428 | 155463 | 155425 | 159375 | 158684 | 150988 | 148321 |
| cestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 280801 | 205001 | 146107 | 130586 | 125344 | 121573 | 113411 | 109801 | 102561 | 96573 |
| železniški notranji potniški prevoz | število potnikov (1000) | 19427 | 14264 | 10955 | 11594 | 12113 | 12422 | 12870 | 12743 | 12971 | 12987 |
| letališki potniški promet | število potnikov (1000) | 747 | 336 | 274 | 422 | 504 | 649 | 679 | 728 | 807 | 916 |
| pristaniški potniški promet | število potnikov (1000) | 63 | 21 | 14 | 39 | 42 | 40 | 32 | 44 | 41 | 38 |
| mestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 112 | 101 | 95 | 93 | 93 | 95 | 95 | 90 | 88 |
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 73 | 52 | 47 | 45 | 43 | 40 | 39 | 37 | 34 |
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 73 | 56 | 60 | 62 | 64 | 66 | 66 | 67 | 67 |
| letališki potniški promet | indeks (1990=100) | 100 | 45 | 37 | 56 | 67 | 87 | 91 | 97 | 108 | 123 |
| pristaniški potniški promet | indeks (1990=100) | 100 | 33 | 22 | 62 | 67 | 64 | 51 | 70 | 65 | 60 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
| mestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 130031 | 105599 | 103938 | 98373 | 100245 | 97227 | 93953 | 90654 | 90024 | 83500 |
| cestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 74560 | 72504 | 57955 | 54538 | 43084 | 39759 | 37964 | 38532 | 38751 | 36720 |
| železniški notranji potniški prevoz | število potnikov (1000) | 14171 | 13585 | 13593 | 14152 | 13985 | 14917 | 15275 | 15232 | 15753 | 15434 |
| letališki potniški promet | število potnikov (1000) | 1012 | 906 | 885 | 948 | 1068 | 1246 | 1358 | 1569 | 1701 | 1462 |
| pristaniški potniški promet | število potnikov (1000) | 38 | 34 | 42 | 47 | 42 | 35 | 30 | 51 | 50 | 78 |
| mestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 78 | 63 | 62 | 59 | 60 | 58 | 56 | 54 | 54 | 50 |
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 27 | 26 | 21 | 19 | 15 | 14 | 14 | 14 | 14 | 13 |
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 73 | 70 | 70 | 73 | 72 | 77 | 79 | 78 | 81 | 79 |
| letališki potniški promet | indeks (1990=100) | 135 | 121 | 118 | 127 | 143 | 167 | 182 | 210 | 228 | 196 |
| pristaniški potniški promet | indeks (1990=100) | 60 | 54 | 67 | 75 | 67 | 56 | 47 | 82 | 79 | 123 |
| 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | |||||||
| mestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 47211 | 45980 | 42760 | 47751 | 47550 | |||||
| cestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 34769 | 32404 | * | |||||||
| železniški notranji potniški prevoz | število potnikov (1000) | 15294 | 14838 | 14622 | 15563 | 14054 | |||||
| letališki potniški promet | število potnikov (1000) | 1425 | 1392 | 1216 | 1348 | 1373 | |||||
| pristaniški potniški promet | število potnikov (1000) | 71 | 133 | 99 | 95 | 87 | |||||
| mestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 28 | 27 | 27 | 30 | 30 | |||||
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 12 | 12 | ||||||||
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 79 | 76 | 75 | 80 | 72 | |||||
| letališki potniški promet | indeks (1990=100) | 191 | 186 | 162 | 180 | 183 | |||||
| pristaniški potniški promet | indeks (1990=100) | 112 | 211 | 157 | 150 | 138 |
EEA – Passenger transport modal split. European Environmental Agency, 2016
| Turkey | Hungary | Czech Republic | Latvia | Belgium | Austria | Slovakia | Switzerland | Poland | Denmark | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| osebni avtomobil | % | 63.7 | 67.5 | 73.6 | 77.3 | 77.4 | 77.4 | 77.8 | 77.8 | 79.6 | 80 |
| avtobus | % | 34.9 | 22.3 | 17.9 | 18 | 15.2 | 9.8 | 15.1 | 5.1 | 14.1 | 9.8 |
| vlak | % | 1.4 | 10.2 | 8.5 | 4.7 | 7.4 | 12.7 | 7.1 | 17.1 | 6.2 | 10.2 |
| Skupaj | % | 98.6 | 98.6 | 91.5 | 91.5 | 92.6 | 87.2 | 87.2 | 92.9 | 82.9 | 89.8 |
| Italy | Spain | Bulgaria | Greece | Cyprus | Romania | Luxembourg | Malta | Ireland | EU (28 countries) | ||
| osebni avtomobil | % | 80.4 | 80.7 | 80.9 | 81.3 | 81.5 | 82.3 | 82.9 | 83 | 83.2 | 83.2 |
| avtobus | % | 13.3 | 13.2 | 16.2 | 17.8 | 18.5 | 13.2 | 12.4 | 17 | 14.1 | 9.2 |
| vlak | % | 6.3 | 6.1 | 2.9 | 0.9 | : | 4.5 | 4.7 | : | 2.7 | 7.6 |
| Skupaj | % | 89.8 | 93.7 | 97.1 | 97.1 | 100 | 100 | 95.5 | 100 | 95.3 | 92.4 |
| Estonia | Sweden | Finland | France | Croatia | Germany | United Kingdom | The Netherlands | Slovenia | Portugal | ||
| osebni avtomobil | % | 83.9 | 84 | 84.9 | 85.2 | 85.5 | 85.7 | 86 | 86.2 | 86.3 | 89.1 |
| avtobus | % | 14.4 | 6.8 | 9.8 | 5.4 | 11.5 | 5.8 | 5.7 | 3.3 | 11.4 | 6.9 |
| vlak | % | 1.7 | 9.3 | 5.3 | 9.4 | 3.1 | 8.5 | 8.4 | 10.5 | 2.3 | 4 |
| Skupaj | % | 98.3 | 98.3 | 94.7 | 94.7 | 97 | 97 | 91.7 | 91.7 | 89.5 | 97.7 |
| Norway | Lithuania | Austria | Switzerland | ||||||||
| osebni avtomobil | % | 89.8 | 91.4 | 12.7 | 17.1 | ||||||
| avtobus | % | 5.5 | 7.8 | 77.4 | 77.8 | ||||||
| vlak | % | 4.8 | 0.8 | 9.8 | 5.1 | ||||||
| Skupaj | % | 97.1 | 94.9 | 99.9 | 99.9 |
European Commission, Statistical pocketbook 2015, Performance of passenger transport (pkm), 2015; Eurostat, Annual national accounts; SISTAT, Ekonomsko področje, Bruto domači proizvod
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| BDP (Slovenija) | indeks | 1 | 1.2 | 1.2 | 1.3 | 1.6 | 1.9 | 1.7 | 1.6 | 1.7 | 1.5 |
| Pkm skupaj (Slovenija) | indeks | 1 | 1 | 1 | 1.1 | 1.1 | 1.1 | 1.2 | 1.2 | 1.2 | 1.1 |
| Razklop (Slovenija) | indeks | 1 | 0.9 | 0.8 | 0.8 | 0.7 | 0.6 | 0.7 | 0.7 | 0.7 | 0.8 |
| BDP (EU-28) | indeks | 1 | 1 | 1.1 | 1.2 | 1.2 | 1.2 | 1.1 | 1.2 | 1.2 | 1.2 |
| Pkm skupaj (EU-28) | indeks | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| Razklop (EU-28) | indeks | 1 | 1 | 0.9 | 0.9 | 0.8 | 0.8 | 0.9 | 0.9 | 0.8 | 0.8 |
| 2013 | |||||||||||
| BDP (Slovenija) | indeks | 1.6 | |||||||||
| Pkm skupaj (Slovenija) | indeks | 1.1 | |||||||||
| Razklop (Slovenija) | indeks | 0.7 | |||||||||
| BDP (EU-28) | indeks | 1.2 | |||||||||
| Pkm skupaj (EU-28) | indeks | 1 | |||||||||
| Razklop (EU-28) | indeks | 0.8 |
Cilji
Doseganje razklopa med rastjo prometa in gospodarsko rastjo ( BDP) s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov prometa na okolje in s ciljem zmanjšanja zastojev.
Komentar
Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih potovalnih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.
Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture sklepamo, da se celoten obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnega avtomobila in letal.
Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Po podatkih Eurostata je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2013 opravljenih 25,2 milijard potniških kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je nekoliko manj kot na vrhuncu leta 2009 (slabih 26 milijard potniških kilometrov), a za četrtino več kakor leta 2000 (20,3 milijarde pkm). Za leta 2011, 2012 in 2013 so podatki le ocena. Drugi kopenski prevozni načini po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v cestnem javnem potniškem prevozu, kamor spada javni avtobusni prevoz slovenskih prevoznikov. Z njim sta bila leta 2013 opravljena 3,3 milijarde potniških kilometrov, kar je 46 % manj kot leta 1990 oziroma 6 % manj kot leta 2000. Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih v zadnjem desetletju znova počasi naraščal. Leta 2013 je bilo namreč opravljenih 636 milijonov potniških kilometrov, kar je sicer 45 % manj kot leta 1990, a hkrati okoli 2 % več kot leta 2000.
V zadnjem desetletju je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 53 %, na mestnih avtobusih pa za 36 %. Leta 2014 se je z medkrajevnimi avtobusi popeljalo 26,7 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa 47,5 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 14 milijona potnikov. V zadnjih letih je zaradi vstopa Slovenije v EU in schengensko območje ter ponudbe nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro naraščalo število letalskih potnikov, ki jih je bilo največ v času našega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). V pristaniškem prometu je bil v letu 2014 zabeležen skokovit porast števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2011. V letu 2014 pa je število potnikov spet upadlo na 87 tisoč. Po letu 2008 oziroma 2009 je bil opazen upad števila potnikov v vseh vrstah prevoza oziroma prometa, kar je najverjetneje odraz takrat nastale svetovne gospodarske krize. Ob tem velja opozoriti, da so podatki od leta 2012 naprej zaradi spremembe metodologije niso popolnoma primerljivi s prejšnjimi leti.
V državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2013 v EU28 opravljenih več kot 83 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih Evropske agencije za okolje, EEA raba osebnih avtomobilov leta 2013 več 86-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniškega prevoza opravijo z osebnim avtomobilom. Povpraševanje po javnem potniškem prevozu se je v Evropi po letu 2008 zmanjšalo, predvsem zaradi negativnih posledic svetovne gospodarske krize.
V Sloveniji se je rast prometa s pojavom recesije leta 2008 ustavila. Od takratne je razklop med rastjo prometa in rastjo gospodarstva stabilen in okoljsko ugoden. Potniški promet je v Sloveniji začel naraščati po vstopu v Evropsko unijo. Največ prevoženih potniških kilometrov je bilo v letu 2009, število potniških kilometrov je namreč od leta 2003 do 2009 poraslo za približno 14 %. V času gospodarske krize pa je potniški promet upadel za približno 2 % do leta 2013. BDP je naraščal hitro do leta 2008, nato pa je stagniral v času gospodarske krize. Trend potniškega prometa v državah EU-28 je podoben kot v Sloveniji. Ta je namreč od leta 2003 do 2009 narastel za 14 %. BDP pa je po daljšem trendu naraščanja upadel v letih 2009 in 2010. Razklop je opazen tudi pri državah EU-28. V EU28 so potniški kilometri od leta 2003 do leta 2009 porasli za 4 %, od tu dalje pa stagnirali. BDP je po manjšem upadu zaradi gospodarske krize leta 2009 ponovno narastel za 9 % do leta 2013.
Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa) kažejo, da bo morala Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje avtomobilizacije potniškega prevoza. K temu bi lahko veliko prispevala država, pa tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost spreminjati potovalne navade občanov. Zaradi finančnih sredstev EU za izdelavo celostnih prometnih strategij največje spremembe pričakujemo ravno na ravni občin oziroma mest, ki bodo k tem strategijam pristopile.
Metodologija
Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):
Cilji so povzeti po: White Paper setting an agenda for the European transport policy throughout 2010; A sustainable Europe for a better world: A European Union strategy for sustainable development. Communication from the Commission to the Council and the European Parliament, COM (2001) 264 final; European Commission, 2006: Keep Europe Moving: Sustainable Mobility for our Continent. Mid-term review of the EC’s 2001 Transport White Paper; Roadmap to a Single European Transport Area - Towards a competitive and resource efficient transport system; WHITE PAPER European transport policy for 2010: time to decide.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopisi RS 1992–2013
- Statøpis – Statistični pregled Slovenije 2014,
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Potniški prevoz in promet, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestni potniški prevoz > Mestni potniški prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški potniški prevoz > Železniški potniški prevoz, Slovenija, četrtletno
- Statistical pocketbook, 2015, Evropska komisija
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS), Evropska komisija
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.
V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992, pred tem pa jih je sporočalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana (ustanovljeno 1973). Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
Podatke o potniških kilometrih zbira Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim statističnim uradom. Podatki so povzetih iz nacionalne baze. Podatki so od leta 2012 naprej ocenjeni.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države (povzeto po EEA):
Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT. EEA povzame podatke v kazalcu Passenger transport demand (CSI 035).
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.
Geografska pokritost: EU-28 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter novih članic EU-13 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija, Hrvaška in Romunija)
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Obseg potniškega prevoza je v nekaterih državah nepopoln, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o prevozu z osebnimi avtomobilom. Podatki se štejejo za zanesljive in konsistentne za države EU-15, medtem ko so za srednje in vzhodnoevropske države na splošno veliko manj zanesljivi in medsebojno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (ker vozni km bolj neposredno prikazuje okoljske vplive prometnih gibanj, bi bil boljša enota za merjenje obsega in sestave potniškega prevoza)
Točnost: 3 (pkm niso izmerjeni, ampak so samo ocenjeni (večje netočnosti se pojavljajo pri osebnem avtomobilu kot pri ostalih prevoznih načinih); različni viri podatkov (Eurostat, ECMT, UNECE itd.))
Časovna primerljivost: 2 (nekaj ekstrapolacij za obdobje 1990–1992 in 2001)
Prostorska primerljivost: 2 (določene razlike med državami v smislu (ne)upoštevanja nekaterih prevoznih sredstev);
Drugi viri in literatura
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.