[PR01] Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa
Ključno sporočilo
Obseg potniškega prevoza v Sloveniji narašča, predvsem na račun najbolj netrajnostnega načina - avtomobilskega prevoza. V zadnjem desetletju se je zelo zmanjšal delež avtobusnih prevozov, po daljšem obdobju počasne rasti obseg železniškega notranjega potniškega prevoza ponovno upada, po letu 2002 pa hitro narašča število letalskih potnikov.
Definicija
Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU-27. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi, cestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2010. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2009.
Grafi
Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1996–2010 ter SI-STAT podatkovni portal, 2011
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | potniški km (mio) | 13320 | 12606 | 13386 | 13979 | 15178 | 16338 | 17794 | 19010 | 18980 | 20074 |
| cestni potniški prevoz z avtobusi | potniški km (mio) | 6508 | 5554 | 4170 | 3894 | 4053 | 4113 | 4301 | 4379 | 3876 | 4138 |
| cestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 6444 | 4282 | 3377 | 2751 | 2595 | 2507 | 2348 | 2195 | 2098 | 1940 |
| železniški notranji potniški prevoz | potniški km (mio) | 1166 | 656 | 404 | 453 | 475 | 490 | 510 | 511 | 520 | 523 |
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | indeks (1990=100) | 100 | 95 | 100 | 105 | 114 | 123 | 134 | 143 | 142 | 151 |
| cestni potniški prevoz z avtobusi | indeks (1990=100) | 100 | 85 | 64 | 60 | 62 | 63 | 66 | 67 | 60 | 64 |
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 66 | 52 | 43 | 40 | 39 | 36 | 34 | 33 | 30 |
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 56 | 35 | 39 | 41 | 42 | 44 | 44 | 45 | 45 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | potniški km (mio) | 20325 | 20801 | 21287 | 21331 | 22042 | 22509 | 23018 | 24355 | 24878 | 25775 |
| cestni potniški prevoz z avtobusi | potniški km (mio) | 3502 | 3393 | 3339 | 3446 | 3218 | 3061 | 3062 | 3235 | 3146 | 3196 |
| cestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 1581 | 1470 | 1143 | 1065 | 1000 | 862 | 850 | 817 | 815 | 777 |
| železniški notranji potniški prevoz | potniški km (mio) | 593 | 594 | 622 | 650 | 648 | 666 | 675 | 690 | 713 | 718 |
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | indeks (1990=100) | 153 | 156 | 160 | 160 | 165 | 169 | 173 | 183 | 187 | 194 |
| cestni potniški prevoz z avtobusi | indeks (1990=100) | 54 | 52 | 51 | 53 | 49 | 47 | 47 | 50 | 48 | 49 |
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 25 | 23 | 18 | 17 | 16 | 13 | 13 | 13 | 13 | 12 |
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 51 | 51 | 53 | 56 | 56 | 57 | 58 | 59 | 61 | 62 |
| 2010 | |||||||||||
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | potniški km (mio) | 25636 | |||||||||
| cestni potniški prevoz z avtobusi | potniški km (mio) | 3183 | |||||||||
| cestni javni potniški prevoz | potniški km (mio) | 733 | |||||||||
| železniški notranji potniški prevoz | potniški km (mio) | 680 | |||||||||
| cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili | indeks (1990=100) | 192 | |||||||||
| cestni potniški prevoz z avtobusi | indeks (1990=100) | 49 | |||||||||
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 11 | |||||||||
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 58 |
Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1996–2010 ter SI-STAT podatkovni portal, 2011
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mestni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 167665 | 188465 | 168542 | 159428 | 155463 | 155425 | 159375 | 158684 | 150988 | 148321 |
| cestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 280801 | 205001 | 146107 | 130586 | 125344 | 121573 | 113411 | 109801 | 102561 | 96573 |
| železniški notranji potniški prevoz | število potnikov (1000) | 19427 | 14264 | 10955 | 11594 | 12113 | 12422 | 12870 | 12743 | 12972 | 12987 |
| letališki potniški promet | število potnikov (1000) | 747 | 336 | 274 | 422 | 504 | 649 | 679 | 728 | 807 | 916 |
| pristaniški potniški promet | število potnikov (1000) | 63 | 21 | 14 | 39 | 42 | 40 | 32 | 44 | 41 | 38 |
| mestni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 112 | 101 | 95 | 93 | 93 | 95 | 95 | 90 | 88 |
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 73 | 52 | 47 | 45 | 43 | 40 | 39 | 37 | 34 |
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 100 | 73 | 56 | 60 | 62 | 64 | 66 | 66 | 67 | 67 |
| letališki potniški promet | indeks (1990=100) | 100 | 45 | 37 | 56 | 67 | 87 | 91 | 97 | 108 | 123 |
| pristaniški potniški promet | indeks (1990=100) | 100 | 33 | 22 | 62 | 67 | 63 | 51 | 70 | 65 | 60 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
| mestni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 130031 | 105599 | 103938 | 98373 | 100245 | 97227 | 93953 | 90654 | 90024 | 83500 |
| cestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 74560 | 72504 | 57955 | 54538 | 43084 | 39759 | 37964 | 38532 | 38751 | 36720 |
| železniški notranji potniški prevoz | število potnikov (1000) | 14171 | 13585 | 13593 | 14152 | 13985 | 14917 | 15275 | 15232 | 15753 | 15434 |
| letališki potniški promet | število potnikov (1000) | 1012 | 886 | 866 | 925 | 1046 | 1227 | 1338 | 1536 | 1666 | 1435 |
| pristaniški potniški promet | število potnikov (1000) | 38 | 34 | 42 | 47 | 42 | 35 | 30 | 51 | 50 | 78 |
| mestni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 78 | 63 | 62 | 59 | 60 | 58 | 56 | 54 | 54 | 50 |
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 27 | 26 | 21 | 19 | 15 | 14 | 14 | 14 | 14 | 13 |
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 73 | 70 | 70 | 73 | 72 | 77 | 79 | 78 | 81 | 79 |
| letališki potniški promet | indeks (1990=100) | 135 | 119 | 116 | 124 | 140 | 164 | 179 | 206 | 223 | 192 |
| pristaniški potniški promet | indeks (1990=100) | 60 | 54 | 67 | 75 | 67 | 56 | 48 | 81 | 79 | 124 |
| 2010 | |||||||||||
| mestni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 82789 | |||||||||
| cestni javni potniški prevoz | število potnikov (1000) | 34769 | |||||||||
| železniški notranji potniški prevoz | število potnikov (1000) | 15294 | |||||||||
| letališki potniški promet | število potnikov (1000) | 1402 | |||||||||
| pristaniški potniški promet | število potnikov (1000) | 71 | |||||||||
| mestni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 49 | |||||||||
| cestni javni potniški prevoz | indeks (1990=100) | 12 | |||||||||
| železniški notranji potniški prevoz | indeks (1990=100) | 79 | |||||||||
| letališki potniški promet | indeks (1990=100) | 188 | |||||||||
| pristaniški potniški promet | indeks (1990=100) | 113 |
EUROSTAT, Modal split of passenger transport, 2011
| Madžarska | Slovaška | Bolgarija | Češka | Malta | Romunija | Belgija | Avstrija | Estonija | Danska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| osebni avtomobil | potniški km (mrd) | 42 | 26.4 | 43.2 | 72.4 | 1.7 | 70.5 | 110.9 | 73.3 | 10.5 | 52.9 |
| vlak | potniški km (mrd) | 8.3 | 2.3 | 2.3 | 6.8 | 0 | 7 | 10.1 | 10.4 | 0.3 | 6.3 |
| avtobus | potniški km (mrd) | 17.4 | 6.6 | 11.4 | 16.1 | 0.5 | 13.9 | 20.4 | 9.6 | 2.5 | 7.4 |
| Skupaj | potniški km (mrd) | 67.7 | 35.3 | 56.9 | 95.2 | 2.2 | 91.3 | 141.4 | 93.2 | 13.2 | 66.5 |
| osebni avtomobil | % | 62.1 | 74.9 | 75.9 | 76 | 76.7 | 77.2 | 78.4 | 78.6 | 79.4 | 79.4 |
| vlak | % | 12.3 | 6.5 | 4.1 | 7.1 | 0 | 7.6 | 7.2 | 11.1 | 2.1 | 9.4 |
| avtobus | % | 25.7 | 18.6 | 20 | 16.9 | 23.3 | 15.2 | 14.4 | 10.2 | 18.5 | 11.1 |
| Španija | Latvija | Grčija | Ciper | Italija | Švedska | EU-27 | Irska | Francija | Luksemburg | ||
| osebni avtomobil | potniški km (mrd) | 339.1 | 14.3 | 100 | 5.8 | 719.6 | 98.4 | 1780.8 | 49 | 720.2 | 6.7 |
| vlak | potniški km (mrd) | 23.5 | 0.9 | 1.7 | 0 | 49.5 | 11 | 140.3 | 2 | 86.5 | 0.3 |
| avtobus | potniški km (mrd) | 60.9 | 2.5 | 22.1 | 1.3 | 103.9 | 8.8 | 305 | 7.5 | 48.6 | 0.9 |
| Skupaj | potniški km (mrd) | 423.4 | 17.7 | 123.8 | 7.1 | 873 | 118.2 | 2226.1 | 58.5 | 855.2 | 8 |
| osebni avtomobil | % | 80.1 | 80.6 | 80.8 | 81.2 | 82.4 | 83.3 | 83.3 | 83.8 | 84.2 | 84.2 |
| vlak | % | 5.5 | 5.3 | 1.3 | 0 | 5.7 | 9.3 | 7.3 | 3.4 | 10.1 | 4.3 |
| avtobus | % | 14.4 | 14.1 | 17.9 | 18.8 | 11.9 | 7.4 | 9.4 | 12.8 | 5.7 | 11.4 |
| Finska | Nemčija | Portugalska | Poljska | Slovenija | Nizozemska | Velika Britanija | Litva | ||||
| osebni avtomobil | potniški km (mrd) | 63.4 | 852.3 | 87 | 273.5 | 24.9 | 147 | 679 | 38 | ||
| vlak | potniški km (mrd) | 4.1 | 85.6 | 4.2 | 19.8 | 0.8 | 16.5 | 52.9 | 0.4 | ||
| avtobus | potniški km (mrd) | 7.5 | 63.5 | 10.9 | 26.8 | 3.1 | 6.5 | 50.1 | 3.4 | ||
| Skupaj | potniški km (mrd) | 75 | 1001.4 | 102.2 | 320.1 | 28.9 | 170 | 782 | 41.8 | ||
| osebni avtomobil | % | 84.5 | 85.1 | 85.2 | 85.5 | 86.2 | 86.5 | 86.8 | 90.9 | ||
| vlak | % | 5.4 | 8.6 | 4.1 | 6.2 | 2.9 | 9.7 | 6.8 | 1 | ||
| avtobus | % | 10.1 | 6.3 | 10.7 | 8.4 | 10.9 | 3.8 | 6.4 | 8.2 |
Cilji
- Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa (RePPRS).
- Razvoj intermodalnih vozlišč in povečanje vloge prevozov na srednje in kratke razdalje (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega potniškega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Povečanje števila prepeljanih potnikov z vlaki (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013)
- Do leta 2050 se mora večina potniškega prometa na srednje dolge razdalje, tj. okoli 300 km in več, preusmeriti na železnico (Bela knjiga, 2011).
- Do leta 2050 je treba vzpostaviti brezhibno delujoče in vseevropsko osrednje omrežje prometnih koridorjev, ki bo do leta 2030 omogočilo učinkovito prehajanje med načini prevoza (osrednje omrežje TEN-T), z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem ter pripadajočimi informacijskimi storitvami (Bela knjiga, 2011).
- Do leta 2050 je treba vsa letališča osrednjega omrežja povezati z železniškim, po možnosti visokohitrostnim omrežjem (Bela knjiga, 2011).
Komentar
Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd.. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih prevoznih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.
Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu, obremenitev cestne infrastrukture in usmeritve v državah z razpoložljivimi podatki sklepamo, da se celoten obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi hitre rasti uporabe osebnega avtomobila.
Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Leta 2010 je bilo po podatkih podjetja OMEGA consult, d.o.o. v Sloveniji z osebnimi avtomobili opravljenih skoraj 26 milijard potniških kilometrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 1990 oziroma 26 % več kot leta 2000.
Po oceni obsega prevoza z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravi Direkcija RS za ceste je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2010 opravljenih skoraj 11 milijard voznih kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je nekoliko več kakor leto prej in za skoraj eno tretjino (31 %) več kakor leta 2000 (DRSC, 2011). Ta ocena temelji na izračunu iz dolžine državnega cestnega omrežja in njegove povprečne obremenitve z osebnimi avtomobili. Opozoriti je treba, da gre v tem primeru le za oceno prometnega dela, ki ne upošteva dejanske dolžine opravljenih poti in prometa na drugih (lokalnih) cestah v državi, zato ni primerno nadomestilo za podatke, ki bi jih dobili z državno prometno študijo.
Drugi kopenski prevozni načini po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v cestnem javnem potniškem prevozu, med katerega štejemo javni medkrajevni linijski avtobusni prevoz slovenskih prevoznikov. Z njim je bilo leta 2010 opravljenih 733 milijonov potniških kilometrov, kar je 88 % manj kot leta 1990 oziroma 53 % manj kot leta 2000. Podatke o cestnem potniškem prevozu z avtobusi, ki vključujejo avtobusni prevoz po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila, zbira tudi podjetje OMEGA consult, d.o.o.. Po njihovih podatkih je bilo leta 2010 v Sloveniji z avtobusi opravljenih 3183 milijonov potniških kilometrov, kar je 51 % manj kot leta 1990 oziroma 9 % manj kot leta 2000.
Železniški potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih v zadnjem desetletju znova počasi naraščal, čeprav zadnji dve leti ponovno rahlo upada. Leta 2010 je bilo namreč opravljenih 680 milijonov potniških kilometrov, kar je sicer 41 % manj kot leta 1990 vendar 15 % več kot leta 2000.
V zadnjem desetletju je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 53 %, na mestnih avtobusih pa za 36 %. Leta 2010 se je z medkrajevnimi avtobusi popeljalo 34,7 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa 82, 8 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 15,3 milijona potnikov. V zadnjih letih je zaradi vstopa Slovenije v EU in schengensko območje ter ponudbe nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro naraščalo število letalskih potnikov, ki jih je bilo največ v letu 2008 (1,7 milijona). V pristaniškem prometu je bilo po večletni rasti največ potnikov zabeleženih leta 2009 in sicer 78 tisoč. Po letu 2008 oziroma 2009 je bil opazen upad števila potnikov v vseh vrstah prevoza oziroma prometa, kar je najverjetneje odraz takrat nastale gospodarske krize v svetu.
Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prevoza v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot poselitvena središča najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato lahko prve premike k trajnostnemu razvoju prometa pričakujemo prav na ravni mest.
V državah EU-27 v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2008 opravljenih kar 83 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih EEA raba osebnih avtomobilov leta 2008 86-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniškega prevoza opravijo z osebnim avtomobilom. Povpraševanje po javnem potniškem prevozu se je v Evropi po letu 2008 zmanjšalo, najverjetneje zaradi negativnih posledic svetovne gospodarske krize.
Metodologija
Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):
Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopisi RS 1996–2010
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Potniški prevoz in promet, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestni potniški prevoz > Mestni potniški prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški potniški prevoz > Železniški potniški prevoz, Slovenija, četrtletno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.
Izračun za pridobivanje podatkov o cestnem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi opravlja podjetje OMEGA consult, d. o. o., po naročilu Direkcije RS za ceste v okviru poročanja za bazo IRTAD (International Traffic Safety Data and Analysis Group) pod okriljem OECD/ECMT Transport Research Centre. Viri podatkov za študije podjetja OMEGA consult, d. o. o. so različne podatkovne baze (Matični register vozil in listin – Ministrstvo za notranje zadeve RS, Banka cestnih podatkov – Direkcija RS za ceste) in drugi viri (podatki o prodanem gorivu, podatki iz Popisa 2002 – Statistični urad RS, podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu – Direkcija RS za ceste). Podatki o voznih in potniških kilometrih so le del podatkov za IRTAD bazo in so v glavnem namenjeni za pridobitev podatkov o izpostavljenosti cestnoprometnim nesrečam. Podatki do leta 2001 niso objavljeni na internetu. Cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili in avtobusi vključuje prevoz z osebnimi vozili in avtobusi po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila.
O cestnem javnem potniškem prevozu od leta 2004 poročajo poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost in imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe ter v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu opravljajo javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu na najmanj petih linijah. Izbor poročevalskih enot pripravijo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki jim ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Zbirajo se podatki o številu prepeljanih potnikov, o številu prevoženih kilometrov, o številu in dolžini linij ter o prevoznih sredstvih in njihovi izkoriščenosti. Prevoz potnikov s taksiji in osebnimi avtomobili ni upoštevan.
V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992, pred tem pa jih je sporočalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana (ustanovljeno 1973). Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo.
V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države (povzeto po EEA):
Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT. EEA povzame podatke v kazalcu Passenger transport demand (CSI 035).
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter novih članic EU-12 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija in Romunija)
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Obseg potniškega prevoza je v nekaterih državah nepopoln, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o prevozu z osebnimi avtomobilom. Podatki se štejejo za zanesljive in konsistentne za države EU-15, medtem ko so za srednje in vzhodnoevropske države na splošno veliko manj zanesljivi in medsebojno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (ker vozni km bolj neposredno prikazuje okoljske vplive prometnih gibanj, bi bil boljša enota za merjenje obsega in sestave potniškega prevoza)
Točnost: 3 (pkm niso izmerjeni, ampak so samo ocenjeni (večje netočnosti se pojavljajo pri osebnem avtomobilu kot pri ostalih prevoznih načinih); različni viri podatkov (Eurostat, ECMT, UNECE itd.))
Časovna primerljivost: 2 (nekaj ekstrapolacij za obdobje 1990–1992 in 2001)
Prostorska primerljivost: 2 (določene razlike med državami v smislu (ne)upoštevanja nekaterih prevoznih sredstev);
Drugi viri in literatura:
- Aerodrom Ljubljana, 2011. Promet.
- Bela knjiga, 2011.Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
- DRSC, 2011. Opravljeno prometno delo 2000–2010 na državnih cestah v RS. Ljubljana, Direkcija RS za ceste.
- EEA, 2011. Passenger transport demand (CSI 035). Evropska agencija za okolje.
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.