V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo. Pandemija je javnemu prevozu zadala nov, težek udarec.
Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2018. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2018.
Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz).
Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-27, ki kaže na povezave med rastjo prometa in gospodarsko rastjo. Z okoljskega vidika je namreč potreben razklop med tema dvema parametroma s ciljem, da rast prometa, ki obremenjuje okolje, ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva. Podatki za Slovenijo in države EU-27 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 100) za obdobje 2003 - 2018.
European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2020 (5. 04. 2021)
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [potniški km (mio)] | mestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)] | cestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)] | železniški notranji potniški prevoz [potniški km (mio)] | cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [indeks (1991=100)] | mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] | cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] | železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1991 | 12606 | 5554 | 4282 | 656 | 100 | 100 | 100 | 100 |
1992 | 13386 | 4170 | 3377 | 404 | 106,19 | 75,08 | 78,87 | 61,59 |
1993 | 13979 | 3894 | 2751 | 453 | 110,89 | 70,11 | 64,25 | 69,05 |
1994 | 15178 | 4053 | 2595 | 475 | 120,40 | 72,97 | 60,60 | 72,41 |
1995 | 16338 | 4113 | 2507 | 490 | 129,60 | 74,05 | 58,55 | 74,70 |
1996 | 17794 | 4301 | 2348 | 510 | 141,16 | 77,44 | 54,83 | 77,74 |
1997 | 19010 | 4379 | 2195 | 511 | 150,80 | 78,84 | 51,26 | 77,90 |
1998 | 18980 | 3876 | 2098 | 520 | 150,56 | 69,79 | 49,00 | 79,27 |
1999 | 20074 | 4138 | 1940 | 523 | 159,24 | 74,50 | 45,31 | 79,73 |
2000 | 20325 | 3502 | 1581 | 593 | 161,23 | 63,05 | 36,92 | 90,40 |
2001 | 20801 | 3393 | 1470 | 594 | 165,01 | 61,09 | 34,33 | 90,55 |
2002 | 21287 | 3339 | 1143 | 622 | 168,86 | 60,12 | 26,69 | 94,82 |
2003 | 21331 | 3446 | 1065 | 650 | 169,21 | 62,05 | 24,87 | 99,09 |
2004 | 22042 | 3218 | 1000 | 648 | 174,85 | 57,94 | 23,35 | 98,78 |
2005 | 22509 | 3061 | 862 | 666 | 178,56 | 55,11 | 20,13 | 101,52 |
2006 | 23018 | 3062 | 850 | 675 | 182,60 | 55,13 | 19,85 | 102,90 |
2007 | 24355 | 3235 | 817 | 690 | 193,20 | 58,25 | 19,08 | 105,18 |
2008 | 24878 | 3146 | 815 | 713 | 197,35 | 56,64 | 19,03 | 108,69 |
2009 | 25775 | 3196 | 777 | 718 | 204,47 | 57,54 | 18,15 | 109,45 |
2010 | 25636 | 3183 | 578 | 680 | 203,36 | 57,31 | 13,50 | 103,66 |
2011 | 25487 | 3244 | 551,50 | 641 | 202,18 | 58,41 | 12,88 | 97,71 |
2012 | 25302 | 3237 | 533,10 | 614 | 200,71 | 58,28 | 12,45 | 93,60 |
2013 | 25168 | 3322 | 459,90 | 636 | 199,65 | 59,81 | 10,74 | 96,95 |
2014 | 25639 | 3450 | 476,80 | 582 | 203,39 | 62,12 | 11,13 | 88,72 |
2015 | 25997 | 3576 | 497,70 | 593,80 | 206,23 | 64,39 | 11,62 | 90,52 |
2016 | 26478 | 3607 | 518,60 | 564,60 | 210,04 | 64,94 | 12,11 | 86,07 |
2017 | 27134 | 3680 | 553,70 | 524,90 | 215,25 | 66,26 | 12,93 | 80,02 |
2018 | 27514 | 3752 | 522 | 523,70 | 218,26 | 67,55 | 12,19 | 79,83 |
Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2021 (5. 04. 2021)
mestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)] | cestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)] | železniški notranji potniški prevoz [število potnikov (1000)] | letališki potniški promet [število potnikov (1000)] | pristaniški potniški promet [število potnikov (1000)] | mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] | cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] | železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)] | letališki potniški promet [indeks (1991=100)] | pristaniški potniški promet [indeks (1991=100)] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1991 | 188465 | 205001 | 14264 | 336 | 21 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
1992 | 168542 | 146107 | 10955 | 274 | 14 | 89,43 | 71,27 | 76,80 | 81,55 | 66,67 |
1993 | 159428 | 130586 | 11594 | 422 | 39 | 84,59 | 63,70 | 81,28 | 125,60 | 185,71 |
1994 | 155463 | 125344 | 12113 | 504 | 42 | 82,49 | 61,14 | 84,92 | 150 | 200 |
1995 | 155425 | 121573 | 12422 | 649 | 40,10 | 82,47 | 59,30 | 87,09 | 193,15 | 190,95 |
1996 | 159375 | 113411 | 12870 | 679 | 32 | 84,56 | 55,32 | 90,23 | 202,08 | 152,38 |
1997 | 158684 | 109801 | 12743 | 728 | 44 | 84,20 | 53,56 | 89,34 | 216,67 | 209,52 |
1998 | 150988 | 102561 | 12971 | 807 | 41 | 80,11 | 50,03 | 90,94 | 240,18 | 195,24 |
1999 | 148321 | 96573 | 12987 | 916 | 38 | 78,70 | 47,11 | 91,05 | 272,62 | 180,95 |
2000 | 130031 | 74560 | 14171 | 1012 | 37,70 | 68,99 | 36,37 | 99,35 | 301,19 | 179,52 |
2001 | 105599 | 72504 | 13585 | 906 | 34 | 56,03 | 35,37 | 95,24 | 269,64 | 161,90 |
2002 | 103938 | 57955 | 13593 | 885 | 42 | 55,15 | 28,27 | 95,30 | 263,39 | 200 |
2003 | 98373 | 54538 | 14152 | 948 | 47 | 52,20 | 26,60 | 99,21 | 282,14 | 223,81 |
2004 | 100245 | 43084 | 13985 | 1068 | 42 | 53,19 | 21,02 | 98,04 | 317,86 | 200 |
2005 | 97227 | 39759 | 14917 | 1246 | 35,30 | 51,59 | 19,39 | 104,58 | 370,83 | 168,10 |
2006 | 93953 | 37964 | 15275 | 1358 | 29,60 | 49,85 | 18,52 | 107,09 | 404,17 | 140,95 |
2007 | 90654 | 38532 | 15232 | 1569 | 51,40 | 48,10 | 18,80 | 106,79 | 466,96 | 244,76 |
2008 | 90024 | 38751 | 15753 | 1701 | 49,60 | 47,77 | 18,90 | 110,44 | 506,25 | 236,19 |
2009 | 83500 | 36720 | 15434 | 1462 | 77,80 | 44,31 | 17,91 | 108,20 | 435,12 | 370,48 |
2010 | 47210 | 28552 | 15294 | 1425 | 70,80 | 25,05 | 13,93 | 107,22 | 424,11 | 337,14 |
2011 | 45980 | 25359 | 14838 | 1392 | 133,20 | 24,40 | 12,37 | 104,02 | 414,29 | 634,29 |
2012 | 42760 | 24793 | 14622 | 1216 | 99 | 22,69 | 12,09 | 102,51 | 361,90 | 471,43 |
2013 | 47750 | 25146 | 15563 | 1348 | 95 | 25,34 | 12,27 | 109,11 | 401,19 | 452,38 |
2014 | 47549 | 26708 | 14054 | 1373 | 87 | 25,23 | 13,03 | 98,53 | 408,63 | 414,29 |
2015 | 46321 | 27735 | 13792 | 1459 | 95 | 24,58 | 13,53 | 96,69 | 434,23 | 452,38 |
2016 | 51986 | 30287 | 13231 | 1411 | 109 | 27,58 | 14,77 | 92,76 | 419,94 | 519,05 |
2017 | 61776 | 31903 | 12592 | 1686 | 108 | 32,78 | 15,56 | 88,28 | 501,79 | 514,29 |
2018 | 59833 | 28520 | 12677 | 1813 | 133 | 31,75 | 13,91 | 88,87 | 539,58 | 633,33 |
Eurostat: Modal split of passenger transport, 2021 (5. 04. 2021)
Skupaj [%] | vlak [%] | avtobus [%] | osebni avtomobil [%] | |
---|---|---|---|---|
Madžarska | 100 | 8,60 | 20,80 | 70,60 |
Češka | 99,90 | 9,60 | 17 | 73,30 |
Slovaška | 100 | 9,90 | 16,20 | 73,90 |
Avstrija | 100,10 | 12,90 | 10,10 | 77,10 |
Poljska | 100,10 | 7,90 | 12,90 | 79,30 |
Romunija | 100 | 4,30 | 15,40 | 80,30 |
Estonija | 99,90 | 2,50 | 16,80 | 80,60 |
Ciper | 100 | 0 | 18,90 | 81,10 |
Belgija | 100 | 8,10 | 10,30 | 81,60 |
Irska | 100 | 3,30 | 15 | 81,70 |
Italija | 100 | 6,30 | 11,70 | 82 |
Danska | 100 | 8,40 | 9,60 | 82 |
EU (27 držav) | 100,48 | 6,43 | 12,04 | 82,01 |
Malta | 100 | 0 | 17,50 | 82,50 |
Grčija | 100 | 0,90 | 16,40 | 82,70 |
Latvija | 100,10 | 3,40 | 13,90 | 82,80 |
Luksemburg | 100 | 4,70 | 12,40 | 82,90 |
Švedska | 100 | 9,70 | 7,20 | 83,10 |
Francija | 100 | 10,30 | 6,40 | 83,30 |
Finska | 100 | 5,70 | 10,10 | 84,20 |
Hrvaška | 100 | 2,50 | 12,70 | 84,80 |
Španija | 100 | 7,10 | 8 | 84,90 |
Nemčija | 100 | 9,10 | 5,80 | 85,10 |
Nizozemska | 100 | 11,20 | 3,10 | 85,70 |
Bolgarija | 100 | 2,20 | 12 | 85,80 |
Slovenija | 100 | 1,80 | 11,80 | 86,40 |
Portugalska | 99,90 | 4,20 | 7,30 | 88,40 |
Litva | 100 | 1,10 | 8,50 | 90,40 |
Cilj EU je zmanjšanja negativnih vplivov prometa na okolje. Povpraševanje po potniškem prometu in prevozu je pomemben element pritiska prometnega sistema na okolje.
Decembra 2020 je Evropska komisija objavila Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final), s katerim predstavlja vizijo, ki bo zagotovila da bo prometni sistem EU dosegel zeleno preobrazbo. Navedeni so različni mejniki doseganja ciljev trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, v povezavi z obsegom in sestavo potniškega prevoza in prometa so sledeči:
Do leta 2030:
Do leta 2050:
Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države. Izbor potovalnega načina je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti med posameznimi potovalnimi načini in zato različnih učinkov in posledic njihove uporabe.
Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so gospodarska rast, upad povpraševanja po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture lahko ugotovimo, da se obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnih avtomobilov in letal.
Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi leta 1991 je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Po podatkih Eurostata je bilo na slovenskih državnih cestah z osebnimi avtomobili leta 2018 opravljenih 27,5 milijard potniških kilometrov (pkm), kar je za četrtino več kakor leta 2000 (20,3 milijarde pkm). Drugi kopenski prevozni načini, ki so okoljsko veliko bolj sprejemljivi, po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v javnem avtobusnem prevozu. Z njim je bilo leta 2018 opravljenih 522 milijonov potniških kilometrov, kar je zgolj tretjina potniških kilometrov prepeljanih z avtobusi leta 2001. Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih prejšnjega stoletja počasi naraščal do obdobja recesije (2008 – 2012), ko je ponovno padel na raven začetka tisočletja. Od leta 2013 nadaljuje z rahlim trendom upada potniških kilometrov.
V zadnjem desetletju (2008 – 2018) je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 36 %, na mestnih avtobusih pa poraslo za 19 %. Leta 2018 se je z medkrajevnimi avtobusi prepeljalo 28,5 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa skoraj 60 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 13,6 milijona potnikov. Do leta 2018 je hitro naraščalo število letalskih potnikov, ko je skupno število potnikov z dobrih 1,8 milijona potnikov preseglo rekord iz časa našega prvega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). Po propadu nacionalne letalske družbe Adria Airways leta 2019, še posebej pa med pandemijo je število letalskih potnikov strmo upadlo. V pristaniškem prometu smo bili do pandemije priča hitri rasti števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2018.
V državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2018 v EU-27 opravljenih več kot 82 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza, je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih Eurostata raba osebnih avtomobilov leta 2018 več 86-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniških kilometrov opravijo z osebnim avtomobilom.
Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa) kažejo, da bo morala Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje avtomobilizacije potniškega prevoza. K temu bi lahko veliko prispevala država, pa tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost spreminjati potovalne navade občanov. Zaradi finančnih sredstev EU za izdelavo celostnih prometnih strategij največje spremembe pričakujemo ravno na ravni občin oziroma mest, ki bodo k tem strategijam pristopile.
Cilji povzeti po:
European Commission, 2006: Keep Europe Moving: Sustainable Mobility for our Continent. Mid-term review of the EC’s 2001 Transport White Paper; Roadmap to a Single European Transport Area - Towards a competitive and resource efficient transport system; Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30); Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.
V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992. Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
Podatke o potniških kilometrih zbira Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim statističnim uradom. Podatki so povzetih iz nacionalne baze. Podatki so od leta 2012 naprej ocenjeni.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1991 – 2018
|
število |
European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2020
|
1991-2018 |
Do 20. aprila za preteklo leto. |
Letno |
5.4.2021 |
Da |
Rast števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1991 - 2018 (indeks 1991 = 100) |
Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2021
|
Da, do 20. aprila za preteklo leto. |
5.4.2021 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah EU-27, 2018 (podatki temeljijo na potniških km) |
Delež |
Eurostat: Modal split of passenger transport, 2021 |
2018 |
Julija za preteklo leto. |
Letno |
5.4.2021 |
SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.