[PR01] Obseg in sestava potniškega prometa
Ključno sporočilo
Obseg potniškega prometa v Sloveniji narašča, predvsem na račun najbolj netrajnostnega načina - avtomobilskega prometa. V zadnjem desetletju se je zelo zmanjšal delež avtobusnih prevozov, počasi narašča obseg železniškega potniškega prometa, po letu 2002 pa hitro narašča število letalskih potnikov.
Definicija
Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prometa v skupini izbranih evropskih držav. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v avtobusnem, železniškem in letalskem prometu ter razvoj števila potnikov v mestnem javnem potniškem prometu v obdobju 1990–2007, podatki za izbrano skupino evropskih držav pa prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v potniškem prometu za obdobje 1990–2003.
Grafi
Statistični letopisi Republike Slovenije 1996–2008, Statistični urad RS.
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| javni linijski avtobusni prevozi | potniški km (mio) | 6444 | 4282 | 3377 | 2751 | 2595 | 2507 | 2348 | 2195 | 2098 | 1940 |
| železniški promet | potniški km (mio) | 1166 | 656 | 404 | 453 | 475 | 491 | 510 | 511 | 520 | 523 |
| letalski promet | potniški km (mio) | 1554 | 576 | 417 | 475 | 548 | 614 | 655 | 677 | 721 | 832 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||||
| javni linijski avtobusni prevozi | potniški km (mio) | 1581 | 1470 | 1143 | 1065 | 980 | 862 | 850 | 817 | ||
| železniški promet | potniški km (mio) | 593 | 594 | 622 | 650 | 648 | 666 | 675 | 690 | ||
| letalski promet | potniški km (mio) | 866 | 790 | 794 | 837 | 896 | 1019 | 1043 | 1186 |
Statistični letopisi Republike Slovenije 1996–2008, Statistični urad RS.
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mestni JPP | število potnikov (1000) | 167665 | 188465 | 168542 | 159428 | 155463 | 155425 | 159375 | 158684 | 150988 | 148321 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||||
| mestni JPP | število potnikov (1000) | 130031 | 105599 | 103938 | 98373 | 100245 | 97227 | 93953 | 90654 |
TERM 2006 12b – Modal shares in passenger transport, European Environment Agency, 2006.
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| osebni avtomobil | % | 72.3 | 73.9 | 73.9 | 74 | 74 | 73.4 | 72.7 | 73 | 72.8 | 72.5 |
| avtobus | % | 12.4 | 11.8 | 11.3 | 11 | 10.6 | 10.6 | 10.6 | 10.5 | 10.3 | 10 |
| vlak | % | 7.4 | 7.2 | 6.7 | 6.5 | 6.4 | 6.3 | 6.1 | 6.1 | 6 | 6.1 |
| letalo | % | 7.8 | 7.1 | 8 | 8.4 | 9.1 | 9.8 | 10.6 | 10.4 | 10.9 | 11.5 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | ||||||||
| osebni avtomobil | % | 71.9 | 72.5 | 73.1 | 73.9 | ||||||
| avtobus | % | 9.8 | 9.6 | 9.3 | 9.5 | ||||||
| vlak | % | 6.1 | 6.1 | 6 | 5.8 | ||||||
| letalo | % | 12.2 | 11.7 | 11.6 | 11.1 |
Cilji
- Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa (RePPRS).
- Razvoj intermodalnih vozlišč in povečanje vloge prevozov na srednje in kratke razdalje (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega potniškega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Povečanje števila prepeljanih potnikov z vlaki (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Komentar
Obseg in sestava potniškega prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih prevoznih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.
Spremljanje potovalnih vzorcev prebivalcev in razmerij med uporabo raznih prevoznih načinov je v Sloveniji zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov oteženo. Natančnih podatkov o obsegu avtomobilskega prometa v Sloveniji nimamo, tako pa tudi ne celotne slike o obsegu in sestavi potniškega prometa. Kljub temu lahko glede na rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prometu, rast motorizacije, porabo energije v prometu, obremenitev cestne infrastrukture in usmeritve v državah z razpoložljivimi podatki sklepamo, da se celoten obseg potniškega prometa povečuje, predvsem zaradi hitre rasti uporabe osebnega avtomobila. Trditev potrjuje tudi ocena obsega prometa z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste. Po tej oceni je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2007 opravljenih 10,1 milijard potniških kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je skoraj 4 % več kakor leto prej in za eno tretjino (33 %) več kakor leta 1997 (DRSC, 2009). Ta ocena temelji na izračunu iz dolžine državnega cestnega omrežja in njegove povprečne obremenitve z osebnimi avtomobili. Opozoriti je treba, da gre v tem primeru le za grobo oceno prometnega dela, ki ne upošteva dejanske dolžine opravljenih poti in prometa na drugih (lokalnih) cestah v državi, zato ni primerno nadomestilo za podatke, ki bi jih dobili z državno prometno študijo.
Drugi kopenski prevozni načini (avtobus, vlak) po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prometom. Stanje je zlasti zaskrbljujoče v avtobusnem potniškem prometu, saj je v zadnjem desetletju število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prometu padlo za 63 %, na mestnih avtobusih pa za 43 %. Železniški potniški promet po velikem padcu v 90. letih znova počasi narašča. Po drugi strani pa v zadnjih letih zaradi vstopa Slovenije v EU, schengensko območje in ponudbe nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro narašča število letalskih potnikov (leta 2007 kar za 14 %) (Aerodrom Ljubljana, 2009).
Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prometa v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot poselitvena središča najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato lahko prve premike k trajnostnemu razvoju prometa pričakujemo prav na ravni mest.
Tudi v EU v potniškem prometu prevladuje raba osebnih avtomobilov (leta 2003 75 % potniških kilometrov v EU-15, 74 % v EEA-23 in 73 % v EU-5). Okoljsko zelo pomembna je izrazita rast letalskega potniškega prometa po letu 1990, medtem ko delež potniških kilometrov z avtobusi in vlaki počasi upada (EEA, 2006).
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), Uradni list RS, št. 58/2006 in Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični letopisi Republike Slovenije 1996–2008 Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. junij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o obsegu in sestavi potniškega prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije. Podatke o železniškem prometu jim poročajo Slovenske železnice, o cestnem potniškem prometu v javnem prevozu pa od leta 2004 poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost in imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe ter v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu opravljajo javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu na najmanj petih linijah. Prevoza potnikov, ki ga opravljajo samostojni podjetniki, in prevoza potnikov s taksiji in osebnimi avtomobili ne upoštevajo. V podatkih o zračnem prometu je zajet le največji slovenski prevoznik, kar postaja ob vse večjem deležu drugih zračnih prevoznikov na našem trgu velika pomanjkljivost. Zato so podatki v komentarju dopolnjeni s podatki o številu potnikov na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Podatki o mestnem potniškem prevozu se nanašajo na prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, kjer imajo organiziran mestni potniški prevoz.
Metodologija obdelave podatkov:Obseg in sestavo potniškega prometa izražamo s kazalcem potniškega prometnega povpraševanja – potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali (SURS, 2004). Obseg potniškega prometa izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih prevoznih načinih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Temeljna pomanjkljivost kazalca je, da se podatki o obsegu prometa z osebnimi avtomobili v Sloveniji, podobno kot v večini novih članic EU, ne zbirajo. Poleg tega je pomanjkljivost kazalca tudi, da je v podatkih o zračnem prometu zajet le največji slovenski prevoznik.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki se z izjemo zračnega prometa štejejo za precej zanesljive in točne.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2 (manjkajo podatki o obsegu prometa z osebnimi avtomobili)
Točnost: 2 (v podatkih o zračnem prometu je zajet le največji slovenski prevoznik)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države
Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 2006 12b – Modal shares in passenger transport, Indicator Fact Sheet
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. junij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:EEA pridobiva podatke o obsegu in sestavi potniškega prometa po skupnem vprašalniku za statistiko prometa, ki so ga pripravili Eurostat, Evropska konferenca ministrov za promet (ECMT) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški promet v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi direktive EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003).
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.
Geografska pokritost: EEA-23 vključuje skupino 23 držav EU, za katere obstajajo zadovoljivi podatki. Skupino sestavljajo stare članice EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo), pet novih članic EU-5 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija in Madžarska) ter Norveška, Islandija in Turčija.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o potniških km so samo ocenjeni in niso izmerjeni, kljub temu pa dajejo dobro predstavo o povpraševanju v potniškem prometu, saj se metodologija njihovega zbiranja v mnogih letih ni spremenila.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki se štejejo za precej zanesljive in konsistentne za države EU-15, medtem ko so za srednje in vzhodnoevropske države na splošno veliko manj zanesljivi in medsebojno primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (vozni km bi bila boljša enota za merjenje obsega in sestave potniškega prometa, saj bolj neposredno prikazuje okoljske vplive prometnih gibanj)
Točnost: 3 (pkm niso izmerjeni, ampak so samo ocenjeni (večje netočnosti se pojavljajo pri osebnem avtomobilu kot pri ostalih prevoznih načinih); različni viri podatkov (Eurostat, ECMT, UNECE itd.))
Časovna primerljivost: 2 (nekaj ekstrapolacij za obdobje 1990–1992 in 2001)
Prostorska primerljivost: 2 (določene razlike med državami v smislu (ne)upoštevanja nekaterih prevoznih sredstev);
Drugi viri in literatura
- Aerodrom Ljubljana, 2009: Promet (23. 6. 2009).
- DRSC, 2009: Opravljeno prometno delo 1997–2007 na državnih cestah v RS. Ljubljana, Direkcija RS za ceste (23. 6. 2009).
- SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS (23. 6. 2009).