KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg enega okoljsko najbolj obremenjujočih načinov – avtomobilskega prevoza. Njegov delež uvršča Slovenijo na neslavno tretje mesto med članicami EU, v katerih prebivalce za svoje poti največ uporabljajo osebni avto. Do pandemije je hitro naraščal tudi obseg okoljsko najbolj obremenjujočega letalskega prevoza, ki pa se po propadu nacionalnega prevoznika in pandemiji ni vrnil na raven pred letom 2020. Sočasno z rastjo avtomobilskega prevoza je po osamosvojitvi upadal obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini, še posebej z medkrajevnimi avtobusi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo leta 1991. Pandemija je javnemu prevozu zadala nov, težek udarec, od katerega si do leta 2023 še ni opomogel.


Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2018. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2018.         

Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz).

Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-27, ki kaže na povezave med rastjo prometa in gospodarsko rastjo. Z okoljskega vidika je namreč potreben razklop med tema dvema parametroma s ciljem, da rast prometa, ki obremenjuje okolje, ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva.  Podatki za Slovenijo in države EU-27 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 100) za obdobje 2003 - 2023.


Grafi

Slika PR01-1: Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1990-2023
Viri:

SI-STAT (2024)

Prikaži podatke
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [potniški km (mio)] mestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)] cestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)] železniški notranji potniški prevoz [potniški km (mio)]
1991 12606 5554 4282 656
1992 13386 4170 3377 404
1993 13979 3894 2751 453
1994 15178 4053 2595 475
1995 16338 4113 2507 490
1996 17794 4301 2348 510
1997 19010 4379 2195 511
1998 18980 3876 2098 520
1999 20074 4138 1940 523
2000 20325 3502 1581 593
2001 20801 3393 1470 594
2002 21287 3339 1143 622
2003 21331 3446 1065 650
2004 22042 3218 1000 648
2005 22509 3061 862 666
2006 23018 3062 850 675
2007 24355 3235 817 690
2008 24878 3146 815 713
2009 25775 3196 777 718
2010 25636 3183 578 680
2011 25487 3244 551,50 641
2012 25302 3237 533,10 614
2013 25168 3322 459,90 636
2014 25639 3450 476,80 582
2015 25997 3576 497,70 593,80
2016 26150,90 3607 518,60 564,60
2017 27139,20 3680 553,70 524,90
2018 27766,20 3752 522 523,70
2019 28248 3765 531,90 530,90
2020 20979,20 1994 217,60 324,90
2021 21500,70 2322 0 491
2022 23419,80 3147 0 612,30
2023 24741,50 0 0 701,70
Slika PR01-2: Število potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1990-2023
Viri:

SI-STAT (2024)

Prikaži podatke
mestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)] cestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)] železniški notranji potniški prevoz [število potnikov (1000)] letališki potniški promet [število potnikov (1000)] pristaniški potniški promet [število potnikov (1000)] mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)] letališki potniški promet [indeks (1991=100)] pristaniški potniški promet [indeks (1991=100)]
1991 188465 205001 14264 336 21 100 100 100 100 100
1992 168542 146107 10955 274 14 89,43 71,27 76,80 81,55 66,67
1993 159428 130586 11594 422 39 84,59 63,70 81,28 125,60 185,71
1994 155463 125344 12113 504 42 82,49 61,14 84,92 150 200
1995 155425 121573 12422 649 40,10 82,47 59,30 87,09 193,15 190,95
1996 159375 113411 12870 679 32 84,56 55,32 90,23 202,08 152,38
1997 158684 109801 12743 728 44 84,20 53,56 89,34 216,67 209,52
1998 150988 102561 12971 807 41 80,11 50,03 90,94 240,18 195,24
1999 148321 96573 12987 916 38 78,70 47,11 91,05 272,62 180,95
2000 130031 74560 14171 1012 37,70 68,99 36,37 99,35 301,19 179,52
2001 105599 72504 13585 906 34 56,03 35,37 95,24 269,64 161,90
2002 103938 57955 13593 885 42 55,15 28,27 95,30 263,39 200
2003 98373 54538 14152 948 47 52,20 26,60 99,21 282,14 223,81
2004 100245 43084 13985 1068 42 53,19 21,02 98,04 317,86 200
2005 97227 39759 14917 1246 35,30 51,59 19,39 104,58 370,83 168,10
2006 93953 37964 15275 1358 29,60 49,85 18,52 107,09 404,17 140,95
2007 90654 38532 15232 1569 51,40 48,10 18,80 106,79 466,96 244,76
2008 90024 38751 15753 1701 49,60 47,77 18,90 110,44 506,25 236,19
2009 83500 36720 15434 1462 77,80 44,31 17,91 108,20 435,12 370,48
2010 47210 28552 15294 1425 70,80 25,05 13,93 107,22 424,11 337,14
2011 45980 25359 14838 1392 133,20 24,40 12,37 104,02 414,29 634,29
2012 42760 24793 14622 1216 99 22,69 12,09 102,51 361,90 471,43
2013 47750 25146 15563 1348 95 25,34 12,27 109,11 401,19 452,38
2014 47549 26686 14054 1373 87 25,23 13,02 98,53 408,63 414,29
2015 46321 27735 13792 1459 95 24,58 13,53 96,69 434,23 452,38
2016 51986 30269 13231 1411 109 27,58 14,77 92,76 419,94 519,05
2017 61776 31903 12592 1686 108 32,78 15,56 88,28 501,79 514,29
2018 59833 28612 12677 1813 133 31,75 13,96 88,87 539,58 633,33
2019 58610 28353 12837 1722 144 31,10 13,83 90,00 512,50 685,71
2020 25264 13350 7785 290 0 13,41 6,51 54,58 86,31 0
2021 24238 14896 11519 423 7 12,86 7,27 80,76 125,89 33,33
2022 33809 24004 13543 971 104 17,94 11,71 94,95 288,99 495,24
2023 43662 25884 14039 1271 154 23,17 12,63 98,42 378,27 733,33
Slika PR01-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah, 2022 (podatki temeljijo na potniških km)
Viri:

Statistical Pocketbook 2024

Opomba:

2024: Statistical Pocketbook 2024 (podatki za 2022). Zaradi primerljivosti s prejšnjo generacijo kazalca so podatki za vlak združeni s podatki za tram in metro.

https://transport.ec.europa.eu/facts-funding/studies-data/eu-transport-…

Prikaži podatke
Skupaj [%] vlak* [%] avtobus [%] osebni avtomobil [%]
Austria 100 20,05 7,84 72,11
Hungary 100 10,39 15,26 74,36
Czech Republic 100 12,01 10,67 77,32
Slovakia 100 9,60 11,99 78,41
Romania 100 6,65 14,36 78,99
Sweden 100 12,61 7,86 79,54
Denmark 100 9,00 10,76 80,24
Belgium 100 10,07 9,47 80,46
Italy 100 7,09 11,93 80,98
Ireland 100 2,75 15,88 81,36
Poland 100 9,53 8,93 81,55
EU (27 countries) 100 9,47 8,16 82,37
Luxembourg 100 4,68 12,75 82,57
Spain 100 8,30 9,11 82,59
Malta 100 0 17,12 82,88
France 100 12,18 4,82 83,00
Finland 100 7,08 9,37 83,55
Greece 100 2,07 14,27 83,66
Latvia 100 4,09 11,64 84,27
Cyprus 100 0 15,65 84,35
Croatia 100 4,15 11,43 84,42
Germany 100 10,66 4,64 84,70
The Netherlands 100 12,12 2,84 85,04
Estonia 100 2,85 11,95 85,20
Bulgaria 100 3,96 10,43 85,60
Slovenia 100 2,37 11,57 86,06
Portugal 100 5,00 7,49 87,51
Lithuania 100 1,08 6,00 92,92

Cilji

Cilj EU in Slovenije je zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje, hkrati pa spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti. Povpraševanje po potniškem prometu in prevozu je pomemben element pritiska prometnega sistema na okolje, zato so ključni cilji:

  • Povečanje deleža trajnostnih oblik prevoza

Spodbujanje javnega prevoza, železnic, kolesarjenja in hoje ter zmanjšanje odvisnosti od osebnih avtomobilov.

  • Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa

Do leta 2030 zmanjšati izpuste iz prometa za vsaj 55 % in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

  • Učinkovitejša raba energije in zmanjšanje porabe fosilnih goriv

Prehod na alternativna goriva in izboljšanje energetske učinkovitosti prevoznih sredstev.

  • Razklop med rastjo gospodarstva in obsegom prometa

Spodbujanje gospodarske rasti, ki ne povečuje sorazmerno pritiska prometa na okolje.

  • Izboljšanje kakovosti življenja

Zmanjšanje onesnaževanja zraka, hrupa in prometnih zastojev ter povečanje varnosti v prometu.

 

Ti cilji so del širših okvirov, kot so Evropski zeleni dogovor, Strategija za trajnostno in pametno mobilnost, Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30).


Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države. Izbor potovalnega načina je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti med posameznimi potovalnimi načini in zato različnih učinkov in posledic njihove uporabe.

Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so gospodarska rast, upad povpraševanja po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, trende prostorskega razvoja,  poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture lahko ugotovimo, da se obseg potniškega prevoza v Sloveniji razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnih avtomobilov.

Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi leta 1991 je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Na slovenskih državnih cestah je bilo leta 2023 z osebnimi avtomobili opravljenih 24,7 milijarde potniških kilometrov (pkm), kar je skoraj za četrtino več kakor leta 2000 (20,3 milijarde pkm), vendar še zmeraj precej manj kot pred pandemijo (28,2 milijarde pkm leta 2019. Drugi kopenski prevozni načini, ki so okoljsko veliko bolj sprejemljivi, po obsegu in trendu rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v medkrajevnem avtobusnem prevozu. Z njim je bilo pred pandemijo leta 2019 opravljenih 531 milijonov pkm, kar je zgolj tretjina pkm prepeljanih z avtobusi leta 2001 ter osmina pkm v letu 1991. Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih prejšnjega stoletja počasi naraščal do obdobja recesije (2008 – 2012), ko je ponovno padel na raven začetka tisočletja. Od leta 2013 je obseg pkm na železnici upadal do pandemije, po njej pa doživlja hitro rast.

V desetletju pred pandemijo (2009 – 2019) je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 31 %, na mestnih avtobusih pa zraslo za 19 %. Leta 2023 se je z medkrajevnimi avtobusi prepeljalo približno 29 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa skoraj 44 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 14 milijona potnikov.

Do  leta 2018 je hitro naraščalo število letalskih potnikov, ko je skupno število potnikov z dobrih 1,8 milijona potnikov preseglo rekord iz časa našega prvega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). Po propadu nacionalne letalske družbe Adria Airways leta 2019, še posebej pa med pandemijo je število letalskih potnikov strmo upadlo, a v zadnjih letih počasi okreva (12,7 mio potnikov leta 2023). V pristaniškem prometu smo bili do pandemije priča hitri rasti števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2018. Po pandemskem dnu ta način prometa hitro narašča, saj je v letu 2023 dosegel rekord s 154 tisoč potniki.

Tudi v državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2022 v EU-27 opravljenih več kot 82 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza, je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih Eurostata raba osebnih avtomobilov leta 2022 več 86-odstotna, kar jo uvršča na tretje mesto (za Litvo in Portugalsko) med državami, ki največ potniških kilometrov opravijo z osebnim avtomobilom.

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa) kažejo, da bo morala Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje avtomobilizacije potniškega prevoza. K temu bi lahko veliko prispevala država, pa tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost spreminjati potovalne navade občanov.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

European Commission. (2020). Sustainable and smart mobility strategy – putting European transport on track for the future. European Commission. https://transport.ec.europa.eu/strategies/sustainable-and-smart-mobility-strategy_en

European Commission. (2024). Revised Trans-European Transport Network (TEN-T) policy. European Commission. https://transport.ec.europa.eu/infrastructure/trans-european-transport-network_en

Republika Slovenija. (2020). Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30). Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije. https://www.gov.si/teme/nacionalni-program-razvoja-prometa/

 

Evropski zeleni dogovor, Strategija za trajnostno in pametno mobilnost, Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30).

 

Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.

V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni. Podatki za cestni javni potniški prevoz niso dostopni za leta 2021-2023, podatki za mestni javni potniški prevoz pa za leto 2023.

Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992. Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.

Podatke o potniških kilometrih zbira Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim statističnim uradom. Podatki so povzetih iz nacionalne baze. Podatki so od leta 2012 naprej ocenjeni.
 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, EU, 1991 – 2022

 

število

European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2024

 

1991-2022

Da, do 20. aprila za preteklo leto.

Letno

30.10.2024

Da

Rast števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1991 - 2023 (indeks 1991 = 100)

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2024

 

Da, do 20. aprila za preteklo leto.

30.10.2024

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ?

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu. Manjkajočih podatkov za Slovenijo nismo preračunavali.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah EU-27, 2022 (podatki temeljijo na potniških km)

Delež

Eurostat: Statistical Pocketbook 2024

2022

Da, julija za preteklo leto.

Letno

30.10.2024

Drugi viri in literatura

SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.