KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Promet
  3. Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa

[PR01] Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa
Driving forces

Ključno sporočilo
Bad

Obseg potniškega prevoza in prometa v Sloveniji v celoti že nekaj desetletij narašča, predvsem na račun najbolj netrajnostnih načinov - avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila. Nasprotno obseg prevozov s trajnostnimi načini že dalj časa upada – v zadnjem desetletju se je zelo zmanjšal delež avtobusnih prevozov, po daljšem obdobju počasne rasti obseg železniškega notranjega potniškega prevoza ponovno upada.

Obseg in sestavo potniškega prometa izražamo s kazalcem potniškega prometnega povpraševanja – potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali (SURS, 2004). Obseg potniškega prometa izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih prevoznih načinih.

Grafi

Slika PR01-1: Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni in mestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz
Viri:

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2012ter SI-STAT podatkovni portal, 2013 

Opomba: *Podatki po 2010 niso več dostopni. 

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) 13320 12606 13386 13979 15178 16338 17794 19010 18980 20074
mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 6508 5554 4170 3894 4053 4113 4301 4379 3876 4138
cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 6444 4282 3377 2751 2595 2507 2348 2195 2098 1940
železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) 1166 656 404 453 475 490 510 511 520 523
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) 20325 20801 21287 21331 22042 22509 23018 24355 24878 25775
mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 3502 3393 3339 3446 3218 3061 3062 3235 3146 3196
cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 1581 1470 1143 1065 1000 862 850 817 815 777
železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) 593 594 622 650 648 666 675 690 713 718
2010 2011
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) 25636 *
mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 3183 *
cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 733 702
železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) 680 641
Slika PR01-2: Število potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa, odstotkovna sprememba v obdobju 1990-2011 (indeks 1990=100)
Viri:

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2012 ter SI-STAT podatkovni portal,
2013

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
mestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 167665 188465 168542 159428 155463 155425 159375 158684 150988 148321
cestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 280801 205001 146107 130586 125344 121573 113411 109801 102561 96573
železniški notranji potniški prevoz število potnikov (1000) 19427 14264 10955 11594 12113 12422 12870 12743 12971 12987
letališki potniški promet število potnikov (1000) 747 336 274 422 504 649 679 728 807 916
pristaniški potniški promet število potnikov (1000) 63 21 14 39 42 40 32 44 41 38
mestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 100 112 101 95 93 93 95 95 90 88
cestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 100 73 52 47 45 43 40 39 37 34
železniški notranji potniški prevoz indeks (1990=100) 100 73 56 60 62 64 66 66 67 67
letališki potniški promet indeks (1990=100) 100 45 37 56 67 87 91 97 108 123
pristaniški potniški promet indeks (1990=100) 100 33 22 62 67 64 51 70 65 60
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
mestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 130031 105599 103938 98373 100245 97227 93953 90654 90024 83500
cestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 74560 72504 57955 54538 43084 39759 37964 38532 38751 36720
železniški notranji potniški prevoz število potnikov (1000) 14171 13585 13593 14152 13985 14917 15275 15232 15753 15434
letališki potniški promet število potnikov (1000) 1012 906 885 948 1068 1246 1358 1569 1701 1462
pristaniški potniški promet število potnikov (1000) 38 34 42 47 42 35 30 51 50 78
mestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 78 63 62 59 60 58 56 54 54 50
cestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 27 26 21 19 15 14 14 14 14 13
železniški notranji potniški prevoz indeks (1990=100) 73 70 70 73 72 77 79 78 81 79
letališki potniški promet indeks (1990=100) 135 121 118 127 143 167 182 210 228 196
pristaniški potniški promet indeks (1990=100) 60 54 67 75 67 56 47 82 79 123
2010 2011
mestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 47211 45980
cestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 34769 32404
železniški notranji potniški prevoz število potnikov (1000) 15294 14838
letališki potniški promet število potnikov (1000) 1425 1392
pristaniški potniški promet število potnikov (1000) 71 133
mestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 28 27
cestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 12 12
železniški notranji potniški prevoz indeks (1990=100) 79 76
letališki potniški promet indeks (1990=100) 191 186
pristaniški potniški promet indeks (1990=100) 112 211
Slika PR01-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah v letu 2010 (podatki temeljijo na potniških km)
Viri:

TERM 2010 – Passenger transport modal split. European Environmental Agency, 2013.

Prikaži podatke
Turčija Madžarska Slovaška Bolgarija Češka Malta Romunija Belgija Avstrija Estonija
osebni avtomobil potniški km (mio) 120 42 26.4 43.2 72.4 1.7 70.5 110.9 73.3 10.5
vlak potniški km (mio) 5.1 8.3 2.3 2.3 6.8 0 7 10.1 10.4 0.3
avtobus potniški km (mio) 110 17.4 6.6 11.4 16.1 0.5 13.9 20.4 9.6 2.5
Skupaj potniški km (mio) 235.1 67.7 35.3 56.9 95.3 2.2 91.4 141.4 93.3 13.3
osebni avtomobil % 51 62 74.8 75.9 76 77.3 77.1 78.4 78.6 78.9
vlak % 2.2 12.3 6.5 4 7.1 0 7.7 7.1 11.1 2.3
avtobus % 46.8 25.7 18.7 20 16.9 22.7 15.2 14.4 10.3 18.8
Danska Španija Latvija Grčija Ciper Švica Italija Švedska Irska Francija
osebni avtomobil potniški km (mio) 52.9 339.1 14.3 100 5.8 89.1 719.6 98.4 49 720.2
vlak potniški km (mio) 6.3 23.5 0.9 1.7 0 16.1 49.5 11 2 86.5
avtobus potniški km (mio) 7.4 60.9 2.5 22.1 1.3 3.7 103.9 8.8 7.5 48.6
Skupaj potniški km (mio) 66.6 423.5 17.7 123.8 7.1 108.9 873 118.2 58.5 855.3
osebni avtomobil % 79.4 80.1 80.8 80.8 81.7 81.8 82.4 83.2 83.8 84.2
vlak % 9.5 5.5 5.1 1.4 0 14.8 5.7 9.3 3.4 10.1
avtobus % 11.1 14.4 14.1 17.9 18.3 3.4 11.9 7.4 12.8 5.7
Luksemburg Finska Nemčija Portugalska Poljska Slovenija Nizozemska V. Britanija Norveška Islandija
osebni avtomobil potniški km (mio) 6.7 63.4 852.3 87 273.5 24.9 147 679 52.5 4.9
vlak potniški km (mio) 0.3 4.1 85.6 4.2 19.8 0.8 16.5 52.9 3 0
avtobus potniški km (mio) 0.9 7.5 63.5 10.9 26.8 3.1 6.5 50.1 4.4 0.6
Skupaj potniški km (mio) 7.9 75 1001.4 102.1 320.1 28.8 170 782 59.9 5.5
osebni avtomobil % 84.8 84.5 85.1 85.2 85.4 86.5 86.5 86.8 87.6 89.1
vlak % 3.8 5.5 8.5 4.1 6.2 2.8 9.7 6.8 5 0
avtobus % 11.4 10 6.3 10.7 8.4 10.8 3.8 6.4 7.3 10.9
Litva
osebni avtomobil potniški km (mio) 38
vlak potniški km (mio) 0.4
avtobus potniški km (mio) 3.4
Skupaj potniški km (mio) 41.8
osebni avtomobil % 90.9
vlak % 1
avtobus % 8.1
Slika PR01-4: Skupni kopenski potniški promet (1 000 milijonov pkm): avtomobili, vlaki, avtobusi, tramvaji in podzemna železnica po državi (1995-2011)
Viri:

EEA, TERM 2013.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Avstrija 1 mio pkm 84 85 85 86 87 88 89 90 91 92
Belgija 1 mio pkm 119 119 121 124 127 127 130 132 133 135
Bolgarija 1 mio pkm 42 40 42 43 44 45 46 49 48 49
Hrvaška 1 mio pkm 18 21 23 23 24 25 26 27 28 29
Ciper 1 mio pkm 4 5 5 5 5 5 5 5 5 6
Češka 1 mio pkm 89 90 90 90 93 95 97 97 99 98
Danska 1 mio pkm 61 62 63 63 64 64 63 63 63 64
Estonija 1 mio pkm 8 8 8 9 9 10 10 10 10 11
Finska 1 mio pkm 62 62 64 65 66 67 68 70 71 72
Francija 1 mio pkm 783 797 814 844 868 878 911 925 930 937
Nemčija 1 mio pkm 969 971 972 983 1005 990 1012 1016 1011 1024
Grčija 1 mio pkm 67 70 73 77 82 88 93 97 101 105
Madžarska 1 mio pkm 73 73 74 75 76 77 77 78 79 80
Islandija 1 mio pkm 3 4 4 4 4 4 4 5 5 5
Irska 1 mio pkm 38 39 41 43 44 46 48 48 49 50
Italija 1 mio pkm 754 769 781 803 807 863 874 885 895 906
Latvija 1 mio pkm 11 11 12 13 15 15 15 16 17 15
Litva 1 mio pkm 21 23 24 26 28 29 29 30 32 35
Luksemburg 1 mio pkm 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7
Malta 1 mio pkm 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
Nizozemska 1 mio pkm 161 160 164 164 168 168 169 171 173 179
Norveška 1 mio pkm 51 53 55 57 58 58 60 61 61 62
Poljska 1 mio pkm 176 180 190 200 203 210 216 222 227 235
Portugalska 1 mio pkm 69 72 77 81 84 87 89 92 97 98
Romunija 1 mio pkm 77 80 80 79 80 81 81 80 82 84
Slovaška 1 mio pkm 37 37 36 35 36 36 36 37 37 37
Slovenija 1 mio pkm 21 23 24 24 25 25 25 25 26 26
Španija 1 mio pkm 311 324 334 349 368 378 386 392 398 410
Švedska 1 mio pkm 106 107 107 108 120 121 122 125 126 127
Švica 1 mio pkm 88 90 90 91 92 94 95 97 98 99
Turčija 1 mio pkm 144 154 164 169 170 172 163 167 171 185
Združeno kraljevstvo 1 mio pkm 701 707 720 726 736 734 748 770 767 772
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Avstrija 1 mio pkm 93 93 95 98 96 98 99
Belgija 1 mio pkm 136 138 142 140 142 143 145
Bolgarija 1 mio pkm 52 53 57 60 60 61 62
Hrvaška 1 mio pkm 29 30 32 34 33 31 30
Ciper 1 mio pkm 6 6 7 7 7 7 7
Češka 1 mio pkm 99 100 102 104 104 97 97
Danska 1 mio pkm 63 63 65 65 65 64 66
Estonija 1 mio pkm 13 13 13 13 13 12 13
Finska 1 mio pkm 73 74 76 76 76 77 77
Francija 1 mio pkm 933 938 953 950 952 961 968
Nemčija 1 mio pkm 1014 1024 1027 1033 1041 1048 1061
Grčija 1 mio pkm 110 115 121 125 125 124 122
Madžarska 1 mio pkm 79 82 82 82 81 79 79
Islandija 1 mio pkm 5 5 6 6 6 6 5
Irska 1 mio pkm 52 54 57 59 57 55 55
Italija 1 mio pkm 834 836 836 835 877 855 820
Latvija 1 mio pkm 16 18 20 18 16 15 14
Litva 1 mio pkm 39 44 43 42 39 36 33
Luksemburg 1 mio pkm 7 8 8 8 8 8 8
Malta 1 mio pkm 2 3 3 3 3 3 3
Nizozemska 1 mio pkm 177 177 178 176 175 170 169
Norveška 1 mio pkm 62 63 64 66 66 67 68
Poljska 1 mio pkm 249 270 291 325 332 342 356
Portugalska 1 mio pkm 101 101 103 103 102 100 99
Romunija 1 mio pkm 87 91 94 98 101 100 99
Slovaška 1 mio pkm 37 38 37 37 34 35 35
Slovenija 1 mio pkm 26 27 28 29 30 30 30
Španija 1 mio pkm 419 419 431 434 437 421 419
Švedska 1 mio pkm 127 128 131 130 130 130 132
Švica 1 mio pkm 100 101 103 105 107 109 111
Turčija 1 mio pkm 200 213 225 235 234 238 250
Združeno kraljevstvo 1 mio pkm 767 773 781 775 771 768 767

Cilji

Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd.. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih potovalnih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.

Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture sklepamo, da se celoten obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi hitre rasti uporabe osebnega avtomobila in letal.

Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Leta 2010 je bilo po podatkih podjetja OMEGA consult, d.o.o. v Sloveniji z osebnimi avtomobili opravljenih skoraj 26 milijard potniških kilometrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 1990 oziroma 26 % več kot leta 2000. Podatka za leto 2011 ni, saj po letu 2010 ti podatki niso več javno dostopni.

Po oceni obsega prevoza z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravi Direkcija RS za ceste, je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2011 opravljenih skoraj 11 milijard voznih kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je nekoliko več kakor leto prej in za skoraj eno tretjino (31 %) več kakor leta 2000 (DRSC, 2011). Ta ocena temelji na izračunu iz dolžine državnega cestnega omrežja in njegove povprečne obremenitve z osebnimi avtomobili. Opozoriti je treba, da gre v tem primeru le za oceno prometnega dela, ki ne upošteva dejanske dolžine opravljenih poti in prometa na drugih (lokalnih) cestah v državi, zato ni primerno nadomestilo za podatke, ki bi jih dobili z državno prometno študijo.

Drugi kopenski prevozni načini po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v cestnem javnem potniškem prevozu, kamor spada javni medkrajevni linijski avtobusni prevoz slovenskih prevoznikov. Z njim sta bila leta 2011 opravljena 702 milijona potniških kilometrov, kar je 89 % manj kot leta 1990 oziroma 55 % manj kot leta 2000. Podatke o cestnem javnem potniškem prevozu, ki vključujejo avtobusni prevoz po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila, zbira tudi podjetje OMEGA consult, d.o.o.. Po njihovih podatkih je bilo leta 2010 v Sloveniji z avtobusi opravljenih 3183 milijonov potniških kilometrov, kar je 51 % manj kot leta 1990 oziroma 9 % manj kot leta 2000.

Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih v zadnjem desetletju znova počasi naraščal, čeprav zadnji dve leti ponovno upada. Leta 2011 je bilo namreč opravljenih 641 milijonov potniških kilometrov, kar je sicer 45 % manj kot leta 1990, a hkrati 8 % več kot leta 2000.

V zadnjem desetletju je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 53 %, na mestnih avtobusih pa za 36 %. Leta 2011 se je z medkrajevnimi avtobusi popeljalo 32,4 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa 46 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 14,8 milijona potnikov. V zadnjih letih je zaradi vstopa Slovenije v EU in schengensko območje ter ponudbe nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro naraščalo število letalskih potnikov, ki jih je bilo največ v času našega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). V pristaniškem prometu je bil v letu 2011 zabeležen skokovit porast števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2011. Po letu 2008 oziroma 2009 je bil opazen upad števila potnikov v vseh vrstah prevoza oziroma prometa, kar je najverjetneje odraz takrat nastale svetovne gospodarske krize.

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prevoza v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot poselitvena središča najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato v zadnjih letih prve premike k trajnostnemu razvoju prometa opažamo prav na ravni mest.

Na evropski ravni pa najvišji odstotek skupnega kopenskega potniškega prometa beležijo Nemčija, Francija in Itailja skozi celotno obdobje 1995-2011. Trend rasti potniškega prometa lahko enačimo z  gospodarsko rastjo EU(Kajfež Bogataj), kar je razvidno pri vseh vključenih evropskih državah.   

Metodologija

Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopisi RS 1992–2012
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Potniški prevoz in promet, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestni potniški prevoz > Mestni potniški prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški potniški prevoz > Železniški potniški prevoz, Slovenija, četrtletno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. avgust 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.
Izračun za pridobivanje podatkov o cestnem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi je opravljalo  podjetje OMEGA consult, d. o. o., po naročilu Direkcije RS za ceste v okviru poročanja za bazo IRTAD (International Traffic Safety Data and Analysis Group) pod okriljem OECD/ECMT Transport Research Centre. Viri podatkov za študije podjetja OMEGA consult, d. o. o. so različne podatkovne baze (Matični register vozil in listin – Ministrstvo za notranje zadeve RS, Banka cestnih podatkov – Direkcija RS za ceste) in drugi viri (podatki o prodanem gorivu, podatki iz Popisa 2002 – Statistični urad RS, podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu – Direkcija RS za ceste). Podatki o voznih in potniških kilometrih so le del podatkov za IRTAD bazo in so v glavnem namenjeni za pridobitev podatkov o izpostavljenosti cestnoprometnim nesrečam. Podatki do leta 2001 niso objavljeni na internetu, prav tako podatki za 2011 niso več javno dostopni.. Cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili in avtobusi vključuje prevoz z osebnimi vozili in avtobusi po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila. O cestnem javnem potniškem prevozu od leta 2004 poročajo poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost in imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe ter v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu opravljajo javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu na najmanj petih linijah. Izbor poročevalskih enot pripravijo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki jim ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Zbirajo se podatki o številu prepeljanih potnikov, o številu prevoženih kilometrov, o številu in dolžini linij ter o prevoznih sredstvih in njihovi izkoriščenosti. Prevoz potnikov s taksiji in osebnimi avtomobili ni upoštevan.
V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992, pred tem pa jih je sporočalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana (ustanovljeno 1973). Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT. EEA povzame podatke v kazalcu Passenger transport demand (CSI 035).
Datum zajema podatkov za kazalec: 8. oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter novih članic EU-12 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija in Romunija)
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Obseg potniškega prevoza je v nekaterih državah nepopoln, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o prevozu z osebnimi avtomobilom. Podatki se štejejo za zanesljive in konsistentne za države EU-15, medtem ko so za srednje in vzhodnoevropske države na splošno veliko manj zanesljivi in medsebojno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (ker vozni km bolj neposredno prikazuje okoljske vplive prometnih gibanj, bi bil boljša enota za merjenje obsega in sestave potniškega prevoza)
Točnost: 3 (pkm niso izmerjeni, ampak so samo ocenjeni (večje netočnosti se pojavljajo pri osebnem avtomobilu kot pri ostalih prevoznih načinih); različni viri podatkov (Eurostat, ECMT, UNECE itd.))
Časovna primerljivost: 2 (nekaj ekstrapolacij za obdobje 1990–1992 in 2001)
Prostorska primerljivost: 2 (določene razlike med državami v smislu (ne)upoštevanja nekaterih prevoznih sredstev);

Drugi viri in literatura

  1. Aerodrom Ljubljana, 2011. Promet.
  2. Bela knjiga, 2011.Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
  3. DRSC, 2011. Opravljeno prometno delo 2000–2011 na državnih cestah v RS. Ljubljana, Direkcija RS za ceste.
  4. EEA, 2011. Passenger transport demand (CSI 035). Evropska agencija za okolje.
  5. Kajfež Bogataj, Lučka. Podnebne spremembe in promet. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
  6. RePPRS, 2006. Uradni list RS, št. 58/2006 .
  7. SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.
  8. SVLR, 2006. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. 
Datum zadnje osvežitve
08.10.2013
Avtor(ji)

Aljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut RS; Nataša Kovač, Dijana Nježić, Agencija RS za okolje;