Kazalec prikazuje rabo energije v prometu po vrstah prevoza (cestni, železniški, pomorski) ter vrstah energije.

Raba energije je izražena v energijskih enotah (ktoe – tisoč ton naftnega ekvivalenta). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Raba energije pomembno vpliva na okolje, najbolj preko podnebnih sprememb. Rast rabe v prometu je v zadnjem času izničila zmanjšanja v ostalih sektorjih, kar se odraža tudi v izpustih toplogrednih plinov. Ukrepi, ki vplivajo na učinkovitost rabe energije posameznih vozil, so imeli določen učinek, a je bil izničen s povečanjem števila vozil, prevoženih kilometrov, itd. Promet je edini sektor, kjer fosilna goriva predstavljajo daleč največji delež.

Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije, konkurenčnosti gospodarstva kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Usmeritev prometne politike proti sonaravni rabi energije, nakazuje Resolucija o prometni politiki, konkretni ukrepi pa so zajeti tudi v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Program vsebuje tako ukrepe, ki povečujejo učinkovitost rabe energije - zmanjševanje izpustov iz osebnih motornih vozil, kakor ukrepe, ki spreminjajo strukturo prometa - spodbujanje javnega potniškega prometa, trajnostni tovorni promet (prenos tovornega prometa s cest na železnice) ter ukrep za povečanje rabe obnovljivih virov energije v prometu - spodbujanje rabe biogoriv. Ukrepe v prometu vsebuje tudi Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016. Glavni problem v Sloveniji je izvajanje ukrepov na področju prometa.

Raba energije v prometu je leta 2008 znašala 2.148 ktoe. Glede na predhodno leto je bila višja za 17 %, glede na 2000 za 63 %, glede na leto 1992 pa za 143 %. Daleč največ energije je porabljeno v cestnem prometu, ki je leta 2008 predstavljal slabih 94 % porabe. Mednarodni letalski promet je prispeval 1,6 %, železniški promet 1,3 %, domači letalski promet 0,05 %, drugo (poraba v kmetijstvu in gozdarstvu) pa 3,4 %. Med gorivi je leta 2008 prevladovalo dizelsko gorivo s 64,7 %, sledil je motorni bencin z 31,6 %. Druga goriva so bila kerozin z 1,6 %, biodizel z 1,0 %, električna energija z 0,8 %, utekočinjen naftni plin z 0,1 %, biometanol z 0,1 % in letalski bencin z 0,05 %.

Med različnimi vrstami prometa se je v obdobju 1992–2008 najbolj povečala raba energije v mednarodnem letalskem prometu, sledi cestni promet. V obdobju 2000–2008 je slika obrnjena saj se je najbolj povečala raba v cestnem prometu sledi mednarodni letalski promet. Raba energije v železniškem prometu je bila 2008 glede na 1992 višja za 2 %, glede na leto 2000 pa za 19 %.

Med gorivi se je daleč največ povečala raba dizelskega goriva. V zadnjih letih lahko to v veliki meri pripišemo tudi tranzitnemu prometu (MOP, 2009). Rast je zlasti velika v zadnjih dveh letih, t.j. po vstopu Romunije in Bolgarije v EU.

V skupni končni rabi energije na nivoju države je delež prometa leta 2008 znašal 39,5 %, kar je daleč največji delež v celotnem obdobju. Od leta 2005 se je povečal za skoraj 10 odstotnih točk.

Poraba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa z gospodarsko rastjo. Zmanjšanje negativnih vplivov porabe fosilnih goriv v prometu sodi k ciljem Kjotskega protokola. Doseči jih je mogoče z zmanjšanjem prometnega povpraševanja, povečanjem energetske učinkovitosti prevoznih sredstev ali povečanjem deleža alternativnih oziroma bolj trajnostnih energetskih virov (predvsem biogoriv).

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj izničile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev, ki so bile manjše od načrtovanih. Zato je EU decembra 2008 sprejela uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO₂ iz lahkih tovornih vozil. Uredba določa, da povprečne emisije novih vozil po letu 2015 ne bodo smele presegati 130 g CO₂/km, dodatno zmanjšanje emisij za 10 g CO₂/km pa bo doseženo z izboljšanjem gum in rabo biogoriv.

Kljub temu je vprašanje, kdaj bo tehnološkim izboljšavam uspelo preseči gibanja rasti v cestnem prometu (EEA, 2006). V Sloveniji je izvajanje ukrepov, ki bi vplivali na spremembo obnašanja v prometu izrazito slabo. V javnem potniškem prometu število potniških kilometrov še vedno pada, železniški promet je omejen z infrastrukturo, v preteklosti se je vlagalo samo v cestno infrastrukturo, itd.

V EU-27 je delež cestnega prometa v rabi energije v prometu leta 2007 znašal 82 %, letalski promet 14 %, železniški promet 2 %, notranji pomorski promet pa 1 %. V skupni končni rabi energije je promet predstavljal 32,6 %.