Slovenija že desetletje večino (okrog 90 %) svojih rastočih vlaganj v infrastrukturo usmerja v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so investicijsko zanemarjene, kar še poglablja njihovo nekonkurenčnost v primerjavi s cestnimi prevozi, celoten prometni sistem pa se s tem odmika od trajnostnih ciljev.
Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2008. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.
Letna poročila DARS 2003–2008, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji; Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2008, Ministrstvo za finance.
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
avtoceste | EUR | 34241993 | 26740414 | 72105143 | 139319669 | 242371720 | 252594769 | 224509438 | 314190618 | 321062069 | 240182515 |
avtoceste | % | 39 | 26.5 | 45.3 | 62.3 | 73.5 | 75.4 | 69.9 | 79.2 | 80.3 | 71.9 |
državne ceste | EUR | 35892065 | 40516685 | 59509040 | 54558753 | 68490217 | 65121767 | 64003941 | 53434010 | 52158140 | 53146816 |
državne ceste | % | 40.9 | 40.2 | 37.4 | 24.4 | 20.8 | 19.4 | 19.9 | 13.5 | 13 | 15.9 |
železnice | EUR | 5584700 | 17201362 | 20012596 | 22860081 | 17571633 | 16722943 | 28055276 | 21284518 | 21600766 | 38101912 |
železnice | % | 6.4 | 17.1 | 12.6 | 10.2 | 5.3 | 5 | 8.7 | 5.4 | 5.4 | 11.4 |
letališča | EUR | 11643051 | 15898000 | 7369652 | 6864224 | 1056853 | 725826 | 2291085 | 5817749 | 3560056 | 2010761 |
letališča | % | 13.3 | 15.8 | 4.6 | 3.1 | 0.3 | 0.2 | 0.7 | 1.5 | 0.9 | 0.6 |
pristanišča | EUR | 400095 | 493910 | 62779 | 40563 | 143833 | 9377 | 2207550 | 1863021 | 1642538 | 641819 |
pristanišča | % | 0.5 | 0.5 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0.7 | 0.5 | 0.4 | 0.2 |
skupaj | EUR | 87761904 | 100850372 | 159059209 | 223643290 | 329634257 | 335174682 | 321067290 | 396589915 | 400023570 | 334083824 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | |||||
avtoceste | EUR | 299560853 | 420360341 | 484916797 | 525565389 | 542870447 | 609510986 | 648070156 | |||
avtoceste | % | 82.5 | 83.7 | 85.3 | 87.2 | 86.3 | 75.7 | 70.3 | |||
državne ceste | EUR | 43484841 | 61571063 | 65717443 | 66430537 | 84033926 | 142188295 | 144945685 | |||
državne ceste | % | 12 | 12.3 | 11.6 | 11 | 13.4 | 17.7 | 15.7 | |||
železnice | EUR | 18607353 | 19090985 | 15284638 | 9453722 | 1698610 | 52478431 | 128664373 | |||
železnice | % | 5.1 | 3.8 | 2.7 | 1.6 | 0.3 | 6.5 | 14 | |||
letališča | EUR | 955785 | 1316221 | 2386122 | 1235757 | 712994 | 679225 | 111155 | |||
letališča | % | 0.3 | 0.3 | 0.4 | 0.2 | 0.1 | 0.1 | 0 | |||
pristanišča | EUR | 403926 | 178963 | 145381 | 2679 | 8617 | 174887 | 247098 | |||
pristanišča | % | 0.1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | |||
skupaj | EUR | 363012759 | 502517574 | 568450380 | 602685084 | 629324594 | 805031824 | 922038467 |
- Zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in letalski transport, ki bo sledil načelom trajnega in skladnega regionalnega razvoja (RePPRS in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Razvoj uravnoteženih in enakomerno obremenjenih prometnih podsistemov(RePPRS in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Razvoj slovenskega pristanišča ob dograditvi pristaniške in zaledne transportne infrastrukture ter vzpostavitev sistema pomorskih avtocest (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 se konkretno navzema za:
- izgradnjo 28 km novih ter za posodobitev 400 km obstoječih železniških prog,
- izgradnjo oz. posodobitev 500 km kolesarskih prog,
- izgradnjo 20 km novih ter posodobitev 130 km obstoječih cest,
- izgradnjo 15 novih izvennivojskih križanj,
- izgradnjo 65 km novih avtocestnih odsekov,
- izgradnjo 1800 m nove operativne obale.
Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa.
Kazalec izraža, da Slovenija že desetletje večino svojih rastočih vlaganj v infrastrukturo usmerja v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manjši delež tudi v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.
V avtocestno omrežje se bo stekala večina infrastrukturnega vlaganja še vsaj deset let, saj Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 50/2004) predvideva letne stroške dokončanja preostalega avtocestnega omrežja med 200 in 400 milijoni evrov (okoli 1,6 % BDP) v obdobju 2003–2013. Že v letu 2007 pa se je njihova vrednost povzpela preko 600 milijonov evrov. Najpomembnejši vir finančnih sredstev bodo poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežja (predvidoma leta 2013) se financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi stroške avtocestnega programa (skupaj več kakor 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano, saj zaenkrat nima podlage v osveženem nacionalnem programu za to področje. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU.
V zadnjih letih pa je vseeno moč zaznati spremembe v razmerju vlaganj državnih sredstev v posamezne prometne podsisteme. Še leta 2000 je višina sredstev za avtocestno omrežje znašala kar 80 %, za državne ceste 13 % in za železniško omrežje samo 5 %. Z zaključevanjem avtocestnega omrežja so se investicije počasi začele prestavljati zlasti v izgradnjo in posodobitev železniškega omrežja. Leta 2008 je tako višina vlaganj za avtocestno omrežje padla na 70 %, medtem ko so se sredstva za železniško infrastrukturo dvignila na 14 %. Rahel porast je zaznati tudi pri vlaganju v državne ceste, katerih investicijski delež je v letu 2008 narasel na 16 %. Pri tem je treba poudariti, da so viri gradnje avtocest v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili.
Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj (v zadnjih šestih letih približno 1,7 milijona evrov) pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati, praviloma zaradi pritiska civilne družbe, povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.
Zadnji podatki o vlaganjih v prometno infrastrukturo za EU, ki jih zbira Evropska agencija za okolje, se nanašajo na obdobje 1990–1995 (EEA, 2002). Zaradi zastarelosti podatkov je primerjava slovenskih podatkov o vlaganjih v prometno infrastrukturo s podatki držav članic EU neprimerna. Za tovrstno analizo bo treba počakati na novejše zbiranje in objavo podatkov na evropski ravni.
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po:
- Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), Uradni list RS, št. 58/2006, Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 in Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št.76/2004.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Letna poročila DARS 2003–2008
- Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2008
Skrbnik podatkov:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS)
- Ministrstvo za finance (MF)
Datum zajema podatkov za kazalec: 13. julij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta, ki so prikazani v kazalcu, so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj slednji vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili.
Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta tudi na svoji spletni strani.
Metodologija obdelave podatkov: V zaključnem računu proračuna za leto 2008 smo upoštevali podatke o realiziranih vrednostih za naslednje podprograme in proračunsko postavko: investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest (podprogram 13022404), investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi (podprogram 13032407), letališča in letališka infrastruktura (podprogram 13042404) in oprema za varnost pomorskega prometa (proračunska postavka 3830).
Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po podatkih iz spletne strani Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki DARS so natančni in omogočajo primerjavo med leti. Podatki MF so manj primerljivi od letnih poročil DARS, saj so se klasifikacije izdatkov ministrstev med leti spreminjale in je zato težko ločevati sredstva, porabljena za redno vzdrževanje, od tistih za investicijsko vzdrževanje. Kljub temu je bilo mogoče s podrobnim pregledom izdatkov in primerjalno analizo med leti pridobiti dokaj kakovosten podatek o vlaganju v prometno infrastrukturo v Sloveniji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki DARS so zanesljivi, medtem ko so podatki MF v primerjavi z njimi zaradi klasifikacijskih sprememb proračunskih postavk manj zanesljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (sprememba klasifikacije izdatkov ministrstev med leti)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije (24. 7. 2008).
- EEA, 2002: TERM 2002 19 EU – Investment in transport infrastructure per capita and by mode. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Uradni list RS, št. 50/2004 (13. 7. 2009).
- SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS (30. 6. 2009).