[KM28] Kmetijska proizvodnja
Ključno sporočilo
Vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2001–2017 niha. Nihanje je predvsem posledica nihanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter fizičnega obsega proizvodnje. V letu 2017 so se cene kmetijskih pridelkov nekoliko povišale, a so neugodne vremenske razmere s spomladansko pozebo, poletno sušo ter številnimi neurji s točo močno zaznamovale rastlinsko pridelavo ter vplivale na še manjšo vrednost kmetijske proizvodnje glede na leto 2016.
Definicija
Kazalec predstavlja vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2001–2017. Njegova vrednost je predvsem v spremljanju medletnih sprememb, saj na višino vrednosti vplivajo predvsem odkupne cene kmetijskih pridelkov ter fizični obseg proizvodnje. Odkupne cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih sosednjih držav, fizični obseg proizvodnje pa niha zaradi vpliva vremenskih razmer. Navedena je tudi primerjava z državami Evropske unije, pri čemer je vrednostno smiselna le primerjava z državami, ki imajo podobno strukturo proizvodnje.
Podoben kazalec FAO izračunava v okviru svežnja kazalcev varnosti preskrbe s hrano v dimenziji "stabilnost" (per capita food production variability), le da je izračunan v drugih denarnih enotah (international $).
Grafi
ITM_NEWA (AGRICULTURAL OUTPUT)
* Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah (EUR, stalne cene: 2010=100, tekoči tečaj)
| Slovenija [EUR/prebivalca] | |
|---|---|
| 2001 | 606,75 |
| 2002 | 637,33 |
| 2003 | 559,73 |
| 2004 | 624,29 |
| 2005 | 603,37 |
| 2006 | 588,26 |
| 2007 | 593,93 |
| 2008 | 594,18 |
| 2009 | 512,61 |
| 2010 | 539,13 |
| 2011 | 595,15 |
| 2012 | 551,27 |
| 2013 | 546,03 |
| 2014 | 572,24 |
| 2015 | 589,24 |
| 2016 | 558,60 |
| 2017 | 526,80 |
ITM_NEWA (AGRICULTURAL OUTPUT)
* Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah (EUR, stalne cene: 2010=100, tekoči tečaj)
| 2005-2017 [EUR/prebivalca] | |
|---|---|
| Malta | 284,98 |
| Združeno kraljestvo | 363,15 |
| Slovaška | 388,91 |
| Češka | 432,62 |
| Latvija | 470,54 |
| Bolgarija | 506,01 |
| Estonija | 512,77 |
| Švedska | 533,11 |
| Poljska | 554,72 |
| Slovenija | 566,99 |
| Nemčija | 604,95 |
| Hrvaška | 608,16 |
| Portugalska | 611,98 |
| Luxemburg | 651,29 |
| Finska | 689,73 |
| Belgija | 699,20 |
| Romunija | 703,76 |
| Avstrija | 713,20 |
| Madžarska | 715,34 |
| Litva | 717,42 |
| EU 28 | 737,21 |
| Italija | 805,98 |
| Ciper | 807,08 |
| Španija | 909,79 |
| Grčija | 962,48 |
| Francija | 1041,77 |
| Irska | 1378,02 |
| Nizozemska | 1481,59 |
| Danska | 1745,66 |
Cilji
- Povečevanje vrednosti kmetijske proizvodnje na prebivalca z doseganjem višjih odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter optimalnim fizičnim obsegom kmetijske proizvodnje.
- Zagotavljati optimalno vrednost kmetijske proizvodnje, ki omogoča stabilno prehransko varnost.
Komentar
Vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 2001–2017 niha. Nihanje je predvsem posledica nihanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter fizičnega obsega proizvodnje. Manjša vrednost kmetijske proizvodnje v letih 2003, 2013 in 2017 je večinoma posledica manjšega obsega kmetijske proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer, v letih 2009, 2010 in 2016 pa je manjša vrednost predvsem posledica nizkih odkupnih cen. V letih 2016 in 2017 je vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji nekoliko manjša kot v predhodnih dveh letih. Na manjši fizični obseg proizvodnje je v letu 2016 vplivala spomladanska pozeba, ki je občutno prizadela sadno drevje in vinsko trto, nizke so bile tudi odkupne cene živalskih proizvodov, predvsem mleka. V letu 2017 so se cene kmetijskih pridelkov nekoliko povišale, a so neugodne vremenske razmere s spomladansko pozebo, poletno sušo ter številnimi neurji s točo močno zaznamovale rastlinsko pridelavo ter vplivale na še manjšo vrednost kmetijske proizvodnje glede na leto 2016.
Primerjava držav Evropske unije kaže na precejšnjo raznolikost glede vrednosti kmetijske proizvodnje na prebivalca med državami EU. V povprečju obdobja 2005–2017 največje vrednosti dosegajo Danska, Nizozemska in Irska, medtem ko so na samem repu Malta, Združeno kraljestvo in Slovaška. Slovenija zavzema mesto na koncu sredine.
Metodologija
Cilji povzeti po: Agenda 2030 za trajnostni razvoj, FAO- Food security indicators (2017).
Podatki o vrednosti kmetijske proizvodnje so del računa proizvodnje, ki skupaj s preostalimi računi sestavlja ekonomski račun za kmetijstvo (ERK). Vrednost kmetijske proizvodnje zajema vrednost rastlinske pridelave, živinoreje, kmetijskih storitev in vrednost nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti. Izražena je v osnovnih cenah, t.j. proizvajalčevih cenah oziroma nabavnih cenah vložkov, povečanih za subvencije na proizvode ter storitve in zmanjšanih za morebitne davke na proizvode. Obračunava se za posamezno koledarsko leto, podatki pa se osvežujejo večkrat letno. Zaradi medletnih primerjav je vrednost kmetijske proizvodnje izražena v stalnih cenah, za izračun realnih vrednosti pa se uporablja implicitni indeks cen BDP.
Podatki o vrednosti kmetijske proizvodnje so uporabljeni neposredno, relativni kazalec pa je izračunan z deljenjem teh vrednosti s številom prebivalstva (vrednost kmetijske proizvodnje/število prebivalcev na 1. januar). Podatki so obdelani za obdobje 2001–2017 ter izraženi v EUR/prebivalca.
Eurostat
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru SURS/EUROSTAT. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Za članice EU je izdelava ekonomskih računov za kmetijstvo (ERK) po enotni metodologiji obvezni del rednih statističnih raziskovanj.
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru EUROSTAT. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1