Kazalec predstavlja vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v Sloveniji v obdobju 1995–2024. Na splošno na višino vrednosti kmetijske proizvodnje vplivajo spremembe v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacija obojega. Cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih držav v regiji, fizični obseg proizvodnje (predvsem rastlinske) pa niha predvsem zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer. Vrednost kazalca je predvsem v spremljanju in enostavni primerjavi medletnih sprememb v daljšem časovnem obdobju, ker je vrednost kmetijske proizvodnje prikazana v verižnih merah obsega, v stalnih cenah izbranega referenčnega leta. Prikazana je tudi primerjava z ostalimi državami članicami Evropske unije (EU) in Združenim kraljestvom.

Vrednost kmetijske proizvodnje po osnovnih cenah je v Sloveniji v obdobju 1995–2024 v povprečju dosegala skoraj 1,2 milijarde evrov (tekoče cene, tekoči tečaj), opazno je nihanje vrednosti, tako v nominalnih kot tudi realnih cenah. V letu 2024 se je vrednost kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1995 realno zmanjšala za 13 %.

Na splošno na nihanje vrednosti kmetijske proizvodnje vplivajo spremembe v cenah kmetijskih pridelkov, spremembe v fizičnem obsegu proizvodnje ali kombinacija obojega. Cene kmetijskih pridelkov se v Sloveniji oblikujejo pod močnim vplivom cen na trgih držav v regiji, zanje pa je tudi značilen dolgoročni trend padanja. Fizični obseg proizvodnje (predvsem rastlinske) pa niha predvsem zaradi spremenljivih naravnih (vremenskih) razmer, še posebej v zadnjem obdobju.

Izstopajo manjše vrednosti kmetijske proizvodnje v določenih letih, (realno) npr. v 2003 in 2017, večinoma kot posledica manjšega obsega kmetijske proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer, v letih 2009, 2010 in 2016 pa je manjša vrednost predvsem posledica nizkih odkupnih cen. S stališča (realne) vrednosti kmetijske proizvodnje sta bili najugodnejši leti 2018 (rekordne letine, predvsem pri sadju in grozdju) in 2022 (občutno višje osnovne cene); leto 2023 je bilo po vrednosti kmetijske proizvodnje eno skromnejših v zadnjem obdobju (predvsem zaradi občutno nižjih cen), leto 2024 pa je bilo nekoliko ugodnejše od predhodnega leta (padec osnovnih cen je ublažilo povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje). (Povzeto po Poročilih o stanju v kmetijstvu).

V analiziranem obdobju 1995–2024 se je povečalo število prebivalcev v Sloveniji, in sicer jih je bilo v letu 2024 več kot dva milijona sto tisoč oziroma 134 tisoč več kot leta 1995 (+7 %). Za analizo trendov v daljšem časovnem obdobju se podatki za vrednost kmetijske proizvodnje prikazujejo v obliki t.i. verižnih mer obsega, v stalnih cenah izbranega referenčnega leta (2015). Na ta način izločimo učinke cenovnih sprememb (natančneje se upoštevajo cenovna in kakovostna razmerja med proizvodi/storitvami v posameznih letih); spremembe v gibanju vrednosti proizvodnje se torej pripišejo le spremembam v obsegu proizvodnje. Na ta način lahko neposredno primerjamo stopnje rasti med posameznimi leti. Tako lahko ugotovimo, da v analiziranem časovnem obdobju (1995–2024) tudi vrednost kmetijske proizvodnje v Sloveniji, preračunana na prebivalca, niha, z nekoliko negativnim dolgoročnim trendom. V primerjavi z letom 1995 se je vrednost kmetijske proizvodnje na prebivalca v letu 2024 zmanjšala za 18 %.

Primerjava vrednosti kmetijske proizvodnje (verižne mere obsega v stalnih cenah za leto 2015) na prebivalca z ostalimi državami članicami EU–27 in Združenim kraljestvom pokaže na precejšnjo raznolikost med državami. V povprečju obdobja 2005–2024 najvišje vrednosti dosegajo Danska (115 % nad evropskim povprečjem), Nizozemska in Irska (100 % in 84 % nad evropskim povprečjem), medtem ko najnižje vrednosti dosegajo Malta (okoli tretjino evropskega povprečja), Slovaška in Češka (slaba polovica in polovica evropskega povprečja). Slovenija se uvršča v spodnjo tretjino držav članic EU–27 in je v obdobju 2005–2024 dosegala okoli 69 % evropskega povprečja.

FAO izračunava podoben kazalec v okviru svežnja kazalcev varnosti preskrbe s hrano v dimenziji "stabilnost"(ang. per capita food production variability), ki pa je izračunan v drugi valuti (international $).