KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti delcev v zrak

[ZR15] Izpusti delcev v zrak
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2012 zmanjšali za 1,5 %. Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in delcev manjših od 2,5 µm (PM2,5) so se v enakem obdobju zvišali za 1,5 % in 15 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2,5) v zrak v obdobju 2000-2012, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem, ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.

Grafi

Slika ZR15-1: Izpusti delcev v zrak v Sloveniji, 2000-2012
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 14.829 14.865 14.838 15.014 15.197 15.681 15.888 15.776 15.3 16.059
delci ?2,5 µm in manjši od 10 µm kt 4.847 4.633 4.41 4.057 4.336 4.517 4.372 4.271 3.052 2.933
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 19.676 19.499 19.249 19.07 19.533 20.198 20.26 20.047 18.352 18.992
delci ?10 µm kt 5.134 4.894 5.149 4.609 5.156 5.561 4.963 5.055 4.546 4.535
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 24.809 24.392 24.398 23.68 24.688 25.759 25.223 25.102 22.898 23.526
2010 2011 2012
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5) kt 15.744 16.916 17.097
delci ?2,5 µm in manjši od 10 µm kt 2.899 2.991 2.874
delci manjši od 10 µm (PM10) kt 18.644 19.907 19.971
delci ?10 µm kt 4.515 4.681 4.455
prašni delci vseh velikosti (TSP) kt 23.158 24.588 24.426
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev, 2012
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
TSP PM10 PM2,5
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.47 0.36 0.2
Raba goriv v industriji kt 0.85 0.79 0.75
Cestni promet kt 2.14 1.72 1.38
Necestni promet kt 0.18 0.18 0.18
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 14.62 13.87 13.85
Ubežni izpusti kt 0.01
Industrijski procesi kt 0.71 0.55 0.37
Raba topil kt 0.03 0.03 0.02
Kmetijstvo kt 5.42 2.45 0.36
Odpadki kt 0 0 0
Proizvodnja elektrike in toplote % 1.94 1.79 1.15
Raba goriv v industriji % 3.48 3.98 4.4
Cestni promet % 8.76 8.62 8.07
Necestni promet % 0.74 0.91 1.06
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju % 59.85 69.47 80.99
Ubežni izpusti % 0 0.06 0
Industrijski procesi % 2.89 2.75 2.15
Raba topil % 0.14 0.13 0.1
Kmetijstvo % 22.21 12.28 2.08
Odpadki % 0 0 0
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov vseh prašnih delcev (TSP) po virih glede na leto 2000
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.95 0.92 1.09 0.93 0.9 0.8 0.34 0.42 0.5 0.4
Raba goriv v industriji kt 0.79 1.11 1.26 1.35 1.45 1.59 1.43 1.23 1.2 0.98
Promet kt 1.74 1.75 1.76 1.81 1.93 2.07 2.15 2.34 2.73 2.27
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 10.96 10.78 10.94 11.13 11.28 11.43 11.59 11.75 12.07 13.52
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi kt 4.85 4.75 3.28 3.51 3.08 3.1 4.27 3.64 0.64 0.58
Raba topil kt 0.06 0.06 0.06 0.06 0.04 0.05 0.06 0.05 0.05 0.04
Kmetijstvo kt 5.46 5.02 6 4.89 6 6.71 5.38 5.69 5.71 5.75
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.03 0.14 -0.02 -0.05 -0.14 -0.6 -0.53 -0.45 -0.55
Raba goriv v industriji kt 0.32 0.47 0.55 0.66 0.8 0.64 0.44 0.41 0.18
Promet kt 0.01 0.02 0.07 0.19 0.33 0.41 0.6 0.99 0.53
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt -0.17 -0.01 0.17 0.33 0.47 0.64 0.79 1.11 2.56
Ubežni izpusti kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Industrijski procesi kt -0.1 -1.57 -1.35 -1.77 -1.76 -0.59 -1.22 -4.22 -4.27
Raba topil kt 0 0 0 -0.02 -0.01 0 -0.02 -0.01 -0.03
Kmetijstvo kt -0.44 0.54 -0.57 0.54 1.25 -0.08 0.23 0.25 0.29
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 primerjava z letom 2000 (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.34 0.45 0.47 4.5
Raba goriv v industriji kt 1.05 0.96 0.85 -11.45
Promet kt 2.21 2.29 2.32 1.19
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 13.17 14.39 14.62 1.57
Ubežni izpusti kt
Industrijski procesi kt 0.58 0.58 0.71 20.91
Raba topil kt 0.07 0.04 0.03 -4.12
Kmetijstvo kt 5.75 5.87 5.42 -7.6
Odpadki kt 0 0 0 -4.74
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.61 -0.49 -0.47
Raba goriv v industriji kt 0.25 0.17 0.06
Promet kt 0.47 0.55 0.58
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 2.21 3.44 3.66
Ubežni izpusti kt 0 0 0
Industrijski procesi kt -4.28 -4.27 -4.15
Raba topil kt 0 -0.03 -0.03
Kmetijstvo kt 0.29 0.41 -0.03
Odpadki kt 0 0 0
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10 po virih glede na leto 2000
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Raba goriv v industriji kt 0.72 1.02 1.17 1.26 1.35 1.48 1.33 1.15 1.12 0.91
Promet kt 1.5 1.48 1.48 1.53 1.63 1.78 1.83 1.97 2.3 1.89
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 10.33 10.16 10.32 10.5 10.66 10.8 10.97 11.13 11.42 12.8
Ubežni izpusti kt 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01 0.01
Industrijski procesi kt 3.86 3.77 2.59 2.77 2.44 2.43 3.36 2.87 0.48 0.45
Raba topil kt 0.05 0.05 0.05 0.05 0.03 0.04 0.05 0.03 0.04 0.03
Kmetijstvo kt 2.49 2.3 2.76 2.25 2.73 3.05 2.45 2.6 2.58 2.6
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.02 0.14 -0.02 -0.04 -0.11 -0.46 -0.43 -0.31 -0.42
Raba goriv v industriji kt 0.31 0.46 0.54 0.64 0.77 0.61 0.43 0.4 0.19
Promet kt -0.01 -0.01 0.03 0.13 0.28 0.33 0.48 0.8 0.39
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt -0.17 -0.01 0.17 0.32 0.47 0.63 0.8 1.09 2.47
Ubežni izpusti kt -0 0 0 0 0 0 0 0 -0
Industrijski procesi kt -0.09 -1.26 -1.08 -1.41 -1.42 -0.49 -0.99 -3.38 -3.41
Raba topil kt 0 0 0 -0.02 -0.01 -0 -0.01 -0.01 -0.02
Kmetijstvo kt -0.19 0.26 -0.24 0.24 0.55 -0.04 0.1 0.09 0.11
Odpadki kt -0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 primerjava z letom 2000 (%)
Izpusti po sektorjih
Raba goriv v industriji kt 0.98 0.9 0.79 -11.58
Promet kt 1.84 1.89 1.9 0.86
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 12.47 13.65 13.87 1.64
Ubežni izpusti kt 0.01 0.01 0.01 -4.96
Industrijski procesi kt 0.44 0.45 0.55 22.91
Raba topil kt 0.05 0.03 0.03 -4.12
Kmetijstvo kt 2.59 2.64 2.45 -7.15
Odpadki kt 0 0 0 -6.77
Sprememba izpustov glede na l. 2000 1.5
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.46 -0.38 -0.36
Raba goriv v industriji kt 0.26 0.18 0.08
Promet kt 0.34 0.39 0.41
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 2.14 3.32 3.54
Ubežni izpusti kt -0 0 -0
Industrijski procesi kt -3.42 -3.41 -3.31
Raba topil kt 0 -0.02 -0.02
Kmetijstvo kt 0.1 0.15 -0.04
Odpadki kt 0 0 0
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5 po virih glede na leto 2000
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.35 0.35 0.48 0.33 0.32 0.29 0.13 0.15 0.23 0.17
Raba goriv v industriji kt 0.65 0.96 1.1 1.19 1.29 1.4 1.25 1.08 1.05 0.86
Promet kt 1.29 1.26 1.26 1.29 1.38 1.53 1.57 1.67 1.94 1.58
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 10.27 10.11 10.27 10.45 10.61 10.76 10.93 11.1 11.38 12.76
Ubežni izpusti kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Industrijski procesi kt 1.85 1.82 1.3 1.38 1.2 1.25 1.62 1.38 0.3 0.3
Raba topil kt 0.04 0.04 0.04 0.03 0.02 0.03 0.03 0.02 0.03 0.02
Kmetijstvo kt 0.37 0.35 0.4 0.34 0.39 0.42 0.36 0.38 0.37 0.38
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.01 0.12 -0.02 -0.03 -0.06 -0.22 -0.21 -0.12 -0.19
Raba goriv v industriji kt 0.3 0.45 0.54 0.63 0.75 0.6 0.43 0.4 0.21
Promet kt -0.03 -0.03 0 0.09 0.24 0.27 0.38 0.65 0.28
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt -0.17 0 0.18 0.33 0.48 0.65 0.83 1.1 2.49
Ubežni izpusti kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Industrijski procesi kt -0.04 -0.55 -0.48 -0.66 -0.6 -0.23 -0.48 -1.55 -1.55
Raba topil kt 0 0 0 -0.01 -0.01 0 -0.01 -0.01 -0.02
Kmetijstvo kt -0.02 0.03 -0.03 0.02 0.05 -0.01 0.01 0 0.01
Odpadki kt 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2010 2011 2012 primerjava z letom 2000 (%) delež posameznih sektorjev glede na celoto (%)
Izpusti po sektorjih
Proizvodnja elektrike in toplote kt 0.15 0.19 0.2 4.33 1.15
Raba goriv v industriji kt 0.93 0.85 0.75 -11.81 4.4
Promet kt 1.53 1.55 1.56 0.46 9.13
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 12.43 13.62 13.85 1.7 80.99
Ubežni izpusti kt 0 0 0 0
Industrijski procesi kt 0.3 0.31 0.37 18.46 2.15
Raba topil kt 0.03 0.02 0.02 -4.12 0.1
Kmetijstvo kt 0.37 0.38 0.36 -5.58 2.08
Odpadki kt 0 0 0 -7.14 0
Sprememba izpustov glede na l. 2000
Proizvodnja elektrike in toplote kt -0.21 -0.17 -0.16
Raba goriv v industriji kt 0.28 0.2 0.1
Promet kt 0.24 0.26 0.27
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt 2.16 3.34 3.57
Ubežni izpusti kt 0 0 0
Industrijski procesi kt -1.55 -1.54 -1.49
Raba topil kt 0 -0.02 -0.02
Kmetijstvo kt 0 0.01 -0.01
Odpadki kt 0 0 0
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2,5 na prebivalca za države EU-28, 2011
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2014, Eurostat, 2014

Prikaži podatke
Estonija Latvija Slovenia Finska Poljska Romunija Bolgarija Portugalska Slovaška Danska
PM10 kt 41.77 30.99 19.91 50.52 257.39 124.07 44.51 63.12 32.12 29.28
PM2,5 kt 26.46 24.61 16.92 37.08 138.86 108.91 29.11 44.12 28.59 23.2
PM10 - PM2,5 kt 15.31 6.38 2.99 13.44 118.53 15.17 15.4 19 3.53 6.08
prebivalci po državah število 1320174 2023825 2058821 5426674 38533299 20020074 7284552 10487289 5410836 5602628
PM10 kg/preb 31.64 15.31 9.67 9.31 6.68 6.2 6.11 6.02 5.94 5.23
PM2,5 kg/preb 20.04 12.16 8.22 6.83 3.6 5.44 4 4.21 5.28 4.14
PM10 - PM2,5 kg/preb 11.6 3.15 1.45 2.48 3.08 0.76 2.11 1.81 0.65 1.09
Litva Madžarska Švedska Avstrija Francija Ciper Hrvaška EU-28 Malta Češka
PM10 kt 13.72 44.05 40.45 34.53 260.36 3.11 15.15 1786.49 1.42 32.44
PM2,5 kt 11.08 31.04 28.69 18.89 172.76 1.98 9.78 1189.01 0.84 16.51
PM10 - PM2,5 kt 2.64 13.01 11.76 15.64 87.6 1.13 5.37 597.48 0.57 15.93
prebivalci po državah število 2971905 9908798 9555893 8451860 65578819 865878 4262140 505665739 421367 10516125
PM10 kg/preb 4.61 4.45 4.23 4.09 3.97 3.59 3.56 3.53 3.36 3.08
PM2,5 kg/preb 3.73 3.13 3 2.24 2.63 2.29 2.3 2.35 2 1.57
PM10 - PM2,5 kg/preb 0.89 1.31 1.23 1.85 1.34 1.3 1.26 1.18 1.36 1.52
Irska Italija Nemčija Španija Belgija Velika Britanija Nizozemska
PM10 kt 12.11 155.95 208.57 107.09 23.72 112.92 28.63
PM2,5 kt 7.8 128.31 111.01 75.75 16.87 67.24 14.09
PM10 - PM2,5 kt 4.31 27.63 97.55 31.34 6.84 45.68 14.54
prebivalci po državah število 4591087 59685227 80523746 46727890 11161642 63896071 16779575
PM10 kg/preb 2.64 2.61 2.59 2.29 2.12 1.77 1.71
PM2,5 kg/preb 1.7 2.15 1.38 1.62 1.51 1.05 0.84
PM10 - PM2,5 kg/preb 0.94 0.46 1.21 0.67 0.61 0.71 0.87

Cilji

Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) pa predpisuje zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2,5 za 25 % do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti vseh delcev (TSP) so leta 2012 znašali 24 kt, kar je 1,5 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) so se v obdobju 2000-2012 povečali za 1,5 %. Leta 2012 so predstavljali 82 % izpustov skupnih delcev (20 kt). Izpusti primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2,5) so se v enakem obdobju povečali za 15 %. Izpusti delcev PM2,5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 70 % (17 kt). Delci manjši od 2,5 µm predstavljajo kar 85 % izpustov delcev manjših od 10 µm. Izpusti delcev med 2,5 µm in 10 µm so se v obdobju 2000-2012 zmanjšali za 41 %. V letu 2012 so bile vrednosti izpustov PM2,5 za 9 % višje od vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti delcev (TSP, PM10, PM2,5) se v obdobju 2000-2012 najbolj zmanjšali v industrijskih procesih, pri proizvodnji elektrike in toplote ter rabi topil. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali v prometu in rabi goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za  ogrevanje.

Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2,5.

Glavni vir delcev TSP je raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (60 %), sledi kmetijstvo (22 %) in promet (9 %). Podobno velja tudi za delce PM10, kjer raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju prispeva k skupnim izpustom 70 %, sledita kmetijstvo (12 %) in promet (9 %). Tudi za delce PM2,5 so daleč najpomembnejši vir mala kurišča, ki prispevajo kar 81 % k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2,5 µm, sledi promet z 8 %.

Slovenija se je z vrednostjo 9,7 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2011 uvrščala na visoko 3. mesto med državami EU-28. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2011 zabeleženi v Estoniji (31,6 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (1,7 kg/prebivalca).

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.

Metodologija

Podatki o izpustih za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

Revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) – samo za PM2.5.

Izvorna baza podatkov:
Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost zraka

Datum zajema podatkov za kazalec: 29. april 2014

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 2000-2012. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Izpusti delcev so izraženi v kilotonah (kt) oziroma gigagramih (Gg) delcev TSP, PM10, PM2.5.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih delcev so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja z revizijami poročil.  
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), 2014

prebivalci: Eurostat database, 2014.

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency – EEA), Eurostat

Datum zajema podatkov za kazalec: 9. maj 2014

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2011. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.

Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)). Podatki o številu prebivalcev se osvežujejo vsakih 10 let in temeljijo na popisu prebivalstva.

Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.

Geografska pokritost:
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Luksemburg in Grčija nista prikazani, ker podatki niso na voljo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-28 poročajo Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
-Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
11.06.2014
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje